Ohranite v mislih prihod Jehovinega dne
»Koliki morate biti vi ..., ki čakate in pospešujete prihod dneva Božjega.« — 2. Petr. 3:11, 12.
1. Kaj je »Jehovin dan« in zakaj se naj za njega resno zanimamo?
NA vse človeštvo prihaja čas obračuna. To je čas, ko bo Bog izvršil svojo kazen nad vsemi hudobnimi, toda istočasno je to čas osvoboditve vseh pravičnih. Vsi takrat živeči ljudje bodo morali dati obračun o tem, kaj so storili iz svojega življenja, — če so se iz sebičnih razlogov uprli Božji volji in blagru svojih bližnjih ali pa so iz ljubezni poslušali Boga in bili nesebično zainteresirani za svoje bližnje. V tem prihajajočem razdobju bo Bog pozval na obračun ljudi, zato se oznanjuje kot »Jehovin dan« ali »Božji dan«. Vse razloge imamo, da se za to razdobje zanimamo. (Zefan. 2:2, 3)
2., 3. Kakšno stališče naj bi kristjani imeli do »Jehovinega dne«, po besedah Petra?
2 Ali imaš trdno v mislih prihod Jehovinega dneva? Da, ali ga ohranjaš v mislih? Ali je on za tebe nekaj stvarnega? Apostol Peter ga je smatral za takšnega in spodbudil je vse kristjane, da mislijo prav tako, zato je napisal v 2. Petrovem 3:11—13 naslednje: »Ker ima torej vse to razpasti, koliki morate biti vi v svetem življenju in pobožnosti, ki čakate in pospešujete prihod dneva Božjega, spričo katerega razpadejo nebesa v ognju in se prvine goreč raztope. Novih pa nebes in nove zemlje pričakujemo po obljubi njegovi, v katerih prebiva pravičnost«
3 Ali ohranjaš trdno v mislih ta Jehovin ognjeni dan? Ali je za tebe nekaj tako stvarnega, da ga vidiš neposredno pred teboj? V našem prevodu je izraz »ohraniti v mislih« preveden z besedo »pospešujete« in zato nikar ne zmanjšujmo tega prihoda oziroma ga ne glejmo kot nekaj, kar leži daleč v prihodnosti.
4. Zakaj bi nam škodovalo, če ne bi ohranili v mislih prihod Jehovinega dneva?
4 Potrebno je, da imajo takšno gledišče vsi kristjani ob vsakem času, neglede na to, kdaj bo prišel »Jehovin dan«. Zakaj? Na to nam odgovarja apostol Pavel: »Kajti prehaja obraz tega sveta«. (1. Kor. 7:31) To je tako, kot če se menja scena na nekem gledališkem odru, kjer se kulise, čeprav so lepe, nenadoma menjajo v drugo sliko, ki ima čisto drugačen okvir in kjer nastopajo drugi igralci tako, da ni nič trajnega. (Propov. 1:4) Zakaj naj bi torej kristjan, ki upa doseči večno življenje v nekem stanovitnem svetu, ki nudi prave vrednosti, uporabljal svoj čas in življenjsko moč za nekaj prehodnega? Kakor je pojasnjeno v 1. Janezovem listu 2:17, »svet gine« in skoraj bo povsem in za vedno izginil z odra. Ali veruješ to?
STALIŠČE APOSTOLOV
5., 6. V koliko so nam dali apostoli dober zgled s svojim stališčem do Kristusa in Njegovega kraljestva?
5 Če smo budni in v soglasju s tistim, kar dela Jehova, dobivamo stalno nove blagoslove. V nevarnosti pa smo, če skeptično gledamo na stvari, na katere nas opozarja »zvesti in modri hlapec« oziroma krščansko telo, po katerem daje Jezus Kristus duhovno hrano svojim učencem. Znajdemo se lahko v položaju tistih, ki v korakanju zaostanejo za kolono in jih sovražnik lahko hitro uniči. (Mat. 24:45)
6 Kristusovi apostoli so želeli, da jim od tistega, kar bo Bog storil, ničesar ne uide. Ko so vprašali Jezusa: »Kaj bo znamenje prihodu tvojemu,« niso vedeli, da bo Njegova bodoča prisotnost nevidna. (Mat. 24:3) Celo po Njegovem vstajenju so vprašali: »Gospod, ali boš v tem času vnovič postavil kraljestvo Izraelu«. (Dej. ap. 1:6) Oni so gledali na to vidno obnovo, toda njihovo vprašanje je kazalo, da so imeli trdno v mislih po Kristusu vodeno Božje kraljestvo. Gledali so torej času nasproti, v katerem bodo imeli uradni delež. Oni niso bili kakor neverni Židje, ki so videli Jezusa dobesedno, v telesu v svoji sredini, pa niso spoznali, da je On obljubljeni Mesija in da je Božje kraljestvo torej bilo v njihovi sredini. (Luk. 17:21) Pri Jezusu je vse pokazovalo na Mesijo in tudi prišel je tako, kakor je bilo v Pismu prerokovano, toda ti Židje ga niso sprejeli. Spotikali so se ob Njega. Zakaj?
7., 8. Zakaj pismarji in farizeji niso priznali Jezusa kot obljubljenega Mesijo?
7 Bili so ponosni in materialisti. Ljubili so hvalo in odobravanje od ljudi, bolj kakor hvalo in odobravanje Boga. Jezus jim je jasno rekel: »Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci! da ste podobni pobeljenim grobom, ki se od zunaj zde lepi, znotraj pa so polni mrtvaških kosti in vse nesnage«. (Mat. 23:27, 28) Svojim učencem je rekel, da ti ljudje delajo svoja dela tako, da jih drugi vidijo, da ljubijo prve prostore in želijo biti javno čaščeni. Ljubili so denar, toda niso ljubili Boga. (Luk. 16:14)
8 To stališče je oviralo židovsko duhovništvo, da bi sprejelo Jezusa kot Mesijo. Čeprav je bil Jezus Kristus pri njih in čudežno ozdravljal, so bile njihove oči slepe. Sebično so gledali za drugimi stvarmi, ki so odgovarjale merilom sveta in ker so imeli v srcu takšno stališče in takšnega duha, so bili nad Kristusom razočarani. (Jan. 5:39—44; Iza. 8:14, 15; Mat. 13:57)
9. Kako bi delovalo na naše duhovno stališče, če bi v mislih in v srcu odlagali z Jehovinim dnem?
9 Danes ne smemo biti tako naklonjeni materialnim stvarem, kakor so bili oni. Skrajno nevarno je dopustiti, da pademo v dremajoče, apatično stanje, ko se srce in razum oddaljujeta od prihoda Jehovinega dneva. Ako delamo to, tedaj ne bomo opazili Božjega vodstva niti navodil, katera On daje. Zamudili bomo priložnost spoznati ga in ceniti Njegove izredne lastnosti. Dremajoče stališče nam bi preprečilo tudi to, da bi jasno videli, kaj moramo delati v Božji službi. Tedaj niti ne bomo pripravljeni niti si ne bomo želeli prihoda »Jehovinega dne«. Izgubili bomo ravnotežje in bomo nenadoma ulovljeni, kadar pride tisti »dan«. (1. Tes. 5:2—5)
KAJ POKAZUJEJO SVETOVNA STANJA
10. a) Kako je po biblijski kronologiji označen današnji čas? b) Kako mislijo svetski voditelji o kritičnem stanju, v katerem se nahaja človeštvo?
10 Kronologija Biblije označuje dneve, v katerih živimo, kot važno razdobje. »Določeni časi narodov«, ki so trajali od leta 607 pred n. št. do leta 1914 n. št, so se iztekli. (Luk. 21:24) Šest tisoč let človeške zgodovine se bo prav tako kmalu končalo. V luči teh dejstev je to, kar vidimo, da se dogaja s svetom, zelo pomembno. Kaj lahko sklepamo iz tega? Okoliščine v svetu so močno pričevanje za bližnji konec. Vsaj svetovni voditelji so sedaj prvič spoznali, da je uničenje sveta dejansko postalo mogoče. Soglasni so si, da bi totalitarna nuklearna vojna imela takšno uničujočo moč, da sploh ne bi bilo zmagovalca, temveč samo poraženci. Mnogi, posebno znanstveniki, pravijo, da preti še večja nevarnost od onesnaženja, kakor tudi zaradi eksplozije prebivalstva, ki bi lahko pripeljala do splošne lakote, bolezni in nemirov. Poročilo iz dnevnika Washington Post pravi: »Naenkrat vidijo vplivni možje v nekaterih neenakih deželah, — v Združenih Državah, Angliji, Franciji, Nemčiji, Italiji, švedski, Čehoslovaški, Sovjetski zvezi, Indiji in na Japonskem, — da prihaja nevarnost, kakršne ljudje še niso doživeli.« Ti možje so spoznali, da človeštvo, tudi če bi kdajkoli preživelo te krize, ne moglo preživeti, če bi vse ali več kriz istočasno nastopilo. Na vsakem področju je možnost uničenja tako, bodisi z vojno, z rastjo prebivalstva, z ekološkimi odnosi, s kriminalom ali z lakoto in boleznimi, nemiri, da, vse to bi moglo istočasno izbruhniti.
11. a) Zakaj je nerazumno pričakovati, da bo probleme rešila tehnika? b) Zakaj uničenja sveta ne bodo povzročile stvari, ki se jih ljudje bojijo? c) Kdaj se prične »velika stiska«, kakor se vidi iz Biblije?
11 Čeprav nekateri pravijo, da bo moderna tehnika rešila probleme, vendar nastaja vprašanje, kaj pravzaprav povzroča sama tehnika. Ali ni prav ona delno odgovorna za vse težje stanje, posebno kar zadeva vojne in onesnaženje? A če bi tehnika mogla rešiti te probleme, ali bi ona to storila? Ne, ker je preveč sebičnosti med ljudmi, in ker bi sebični interesi preprečili trud, da se stanje popravi. To napovedano uničenje ne bo povzročeno po stvareh, katerih se ljudje bojijo. Sodobni svetovni sestav se ne bo zrušil sam od sebe, pač pa bo zato, ker je popolnoma odpovedal, prišel Jehovin čas za uničenje tega sveta. Ta čas je On jasno napovedal v davnih dneh v svoji Besedi. Povsem razumljivo pokazuje Biblija na leto 1914 n. št. kot na čas, ko je bilo »kraljestvo sveta« izročeno Kristusu in preden mine generacija, ki je že takrat živela, sledi »velika stiska«. (Razod. 11:15; Dan. 4:10—17; Mat. 24:21, 34)
12. Kakšen razvoj pokaže, da vpliv religije na mnogih mestih popušča?
12 Dogodki na področju religije so prav tako za raziskovalce Biblije zelo zanimivi. Mnogi duhovniki zapuščajo svoje položaje in cerkve se zapirajo. Pri tem pa ne gre samo za zapiranje cerkva, za izgubo njihovih članov ter izstopanje duhovnikov, kar sicer kaže na uničenje religij sveta, temveč gre za mnogo več.
13. Kaj je pripeljalo do uničenja Jeruzalema in njegovega religioznega sestava?
13 Upoštevajmo naslednje: s čim je bil dejansko izzvan Božji srd, ki je leta 70. n. št. povzročil opustošenje Jeruzalema in njegovega religioznega sestava? Z zavračanjem Besede božje, kar je pripeljalo do raznih moralnih pokvarjenosti, a razen tega je Jeruzalem zavrgel Božjega Sina kot Mesijo in namesto v Njega je zaupal cesarju. (Mat. 15:1—9; Jan. 19:14—16) Popolnoma je zaslužil svoj konec. Ali so današnji duhovniki kaj boljši? Ne, oni so popolna protislika pokvarjenih religioznih voditeljev nekdanjega Jeruzalema.
14. Kakšne posledice je imelo zavračanje Biblije kot Božje besede na stališče duhovništva do morale?
14 Zavrgli so Biblijo kot navdihnjeno Božjo besedo. V nekaterih primerih so določene dele Biblije odkrito označili za legende in mite, toda to še ni vse. Poslušajmo samo nekatere od mnogih naslovov, ki smo jih lahko brali v javnem tisku: Avstralija: »Duhovnik sili cerkev, da blagoslovi homoseksualce.« New York: »Ali je homoseksualnost nekaj hudega? Duhovnik episkopalne cerkve pravi, da ne.« Švedska: »Zrahljati seksualna določila, pravijo duhovniki.« London: »Škof želi, da se seks zakonito dovoli s 14 letom.« Takšne stvari se dogajajo, kadar ljudje zavržejo Božjo besedo.
15. Kako je duhovništvo krščanstva dokazalo, da odbija Božje mesijansko kraljestvo?
15 Prav tako je dokazano njihovo zavračanje Božjega kraljestva, čigar oblast je v rokah Božjega Sina. Kakor nekdaj farizeji, tako je tudi duhovništvo krščanstva postavilo svoje zaupanje v človeške vladavine. Zraven so, če je treba moliti za ustoličenega kralja ali predsednika. Vojaški duhovniki blagoslavljajo čete, ko gredo, v vojne. Pripravljeni so pokazovati na določene organizacije kot sredstva, po katerih bo človeštvo doseglo mir in varnost, kar pa lahko prinese samo Božje mesijansko kraljestvo.
16. Kaj nam daje gotovost, da bo krščanstvo skoraj uničeno?
16 Vse to je samo nekaj grehov, ki so jih storile religiozne skupnosti krščanstva. Povzročile so največjo sramoto Božjemu in Kristusovemu imenu in poizkušale so iztrebiti z Zemlje pravo oboževanje Jehove Boga. Zato je bližnje uničenje krščanstva sigurno.
NADALJNJI DOKAZI ZA BLIŽINO TEGA »DNE«
17.–19. a) Katere nadaljnje dokaze imamo za bližino »Jehovinega dne«? b) Kateri razvoj v zvezi z Božjim narodom pokaže, da je Božji novi svet silno blizu?
17 Svetovno stanje brez nadaljnjega pokazuje na bližino »prihoda Jehovinega dneva«, toda to še ni edini znak. Povsem jasne dokaze za bližino tega »dneva« lahko najdemo v stvareh, ki se dogajajo v pravi Božji krščanski skupščini, namreč v tem, kar dela Jehova glede na svoj narod. Iz Božjega načina postopanja v zadnjih letih se vidi, da je novi svet pravičnosti tako blizu, da lahko neposredno pred našimi očmi vidimo, kako se pojavlja.
18 Preglejmo samo razvoj stvari. Kar zadeva organizacijo, so sedaj skupščine Jehovinih prič glede priprav starešinstva in slug pomočnikov popolnoma v soglasju s Svetim Pismom. Jehovinim pričam se je pomagalo razumeti vizijo Ezekiela o mestu, podobnem sedežu vesoljne uprave na Zemlji, ki se imenuje »Jehova prebiva tam.« Spoznavajo, da bo obstajalo neko vodeče telo, ki bo služilo pod nebeškim kraljestvom, telo, ki je v prerokbi Ezekiela označeno kot »knez«. (Ezek. 45:7; 48:35) Sedaj razumejo, da bo »velika množica« tistih, ki preživijo »veliko stisko«, sestavljalo osnovo »nove Zemlje«, novo zemeljsko družbo, postavljeno po Kristusovem tisočletnem Kraljestvu. Njihovo razumevanje prerokbe Zaharije jim osvetljuje spoznanje, da bo vse, kar bo delal Božji narod, služilo za svetost in poviševanje Jehovine suverenosti, ne da bi bilo v tem karkoli nečistega ali škodljivega tako, da Bog ne bo več ugovarjal svojemu ljudstvu. (Zah. 14:20, 21) Razen tega so temeljito seznanjeni, kako morajo živeti sedaj, da bi preživeli »veliko stisko«. Vse to pomaga, da se pripravijo ljudje na življenje v Božjem novem svetu. Vidimo lahko, da je izredno hitro in veliko pritekanje tistih, ki bodo sestavljali »veliko množico«, tako hitro, kakor še nikoli doslej in dejanska ločitev »ovc« od »kozlov« se dogaja v presenetljivem obsegu. Danes reagirajo iskreni in pošteni ljudje, ki težijo za pravičnostjo, zelo naglo na dobro vest. (Mar. 13:10; Mat. 24:14; 25:31—46; Razod. 7:9)
19 Glede na te očitne znake bi bil nekdo res slep in gluh, če ne bi spoznal, da živimo v generaciji, za katero je Jezus napovedal, da bo živela neposredno pred prihodom pravičnega novega sveta. V tej generaciji pa že precej dolgo živimo, kar vidimo po znakih, ki so pred našimi očmi. (Mat. 24:34)
KONEC KRIVE RELIGIJE PRIDE V KRATKEM
20., 21. a) Kako lahko stanje religij nekoga navede, da odlaga z Jehovinim dnem? b) Kako pride uničenje »Babilona velikega« po Razodetju 17:16, 17?
20 Nekateri, ki opazujejo sliko, ki jo nudi religija, so nagnjeni k temu, da odlagajo z »Jehovinim dnem«. To opravičujejo takole: »Mi sicer vidimo, kako slabi vpliv religije na nekaterih področjih, da se zapirajo cerkve in da izginja spoštovanje do cerkva, da, opažamo tudi nadaljnje znake in sicer, da izgublja religija tla pod nogami. Ali pa ne vidimo ravno v teh področjih, da je cerkev močno povezana s politiko? Imajo tudi velike industrije v svoji posesti in velike stanovanjske bloke, kar vse prinaša silen dobiček. Religija je torej finančno močna, na nekaterih mestih pa se cerkve tudi zelo dobro obiskujejo in mnogi ljudje ostajajo člani kljub vse večji pokvarjenosti članov cerkva. Ali zato lahko rečemo, da je moč, ki jo pokazujejo cerkve, znak, da je prihod Jehovinega ognjenega dne še mnogo let pred nami?
21 Toda ne daj se zapeljati. Konec krive religije ne pride zato, ker bi se zlomila, zaradi pomanjkanja podpore. Nasprotno, zlom pride tako, kakor je Bog napovedal v viziji, katero je dal apostolu Janezu po Razodetju 17:16, 17. Tam piše: »In deseteri rogovi, ki si jih videl in zver, ti bodo sovražili nečistnico in jo naredili pusto in nago ter meso njeno pojedli in njo sežgali v ognju. Kajti Bog je dal v njih srca, da store misel njegovo in da store eno misel in dado kraljestvo svoje zveri, dokler se ne izvrše besede Božje.« Tako torej sam Jehova daje zapoved, po kateri bo »Babilon Veliki« na začetku Njegovega »dneva« uničen, in to uničenje pride nenadoma, naenkrat.
22.–24. a) Kako gledajo pristaši religij sveta na svoje cerkve in duhovništvo? b) Kako je v Jer. 25:34, 35 prikazano, da bodo duhovništvo in krive religije nenadoma uničeni?
22 Nikakor ne smemo pozabiti, da na babilonski svetovni sestav religije gledajo njegovi pristaši kot na nekaj lepega, svetega, Njegovi voditelji, posebno duhovništvo krščanstva, so smatrani kot sveti možje. Celo med politiki in v trgovskem svetu so ljudje, ki sicer niso religiozni, toda določene duhovnike kljub temu nazivajo z visokimi nazivi kot so velečastiti in presveti oče, ter uporabljajo še druge laskave označbe. Res je, da so religije sveta določenemu številu ljudi oskrbele stvari, katere so si želeli. Tako pomaga religija nekaterim do družbenega položaja, nekaterim do politične moči in drugim do finančnega dobička. Med ljudmi, ki obiskujejo cerkve, so tudi osebe, ki imajo občutek, da lahko samo takrat molijo k Bogu, če pripadajo neki cerkvi, ker trdi krščanstvo, da obožuje Boga in se predstavlja, kot da zastopa Biblijo ter da je nosilec resnice.
23 Toda kaj o tem piše v Jeremiji 25:34, 35? Glede tega, kar se bo zgodilo z voditelji krščanstva, kakor se je zgodilo vodjem židovstva, skoraj po padcu Jeruzalema leta 607 pred n. št. piše tam: »Tulite, pastirji, in vpijte in valjajte se po pepelu, vi prvaki črede! kajti dopolnjeni so dnevi vaši, da boste poklani; in razkropim vas, ko popadate kakor drage posode. In pribežališče premine pastirjem in prilika rešiti se prvakom črede.«
24 Konec cerkva krščanstva in njegovega duhovništva torej ne pride s počasnim propadanjem ali izgubljanjem članstva, temveč tako, kakor če lepa vaza ali »dragocena posoda« nenadoma pade s svojega podstavka in se razbije. Tako bo tudi duhovništvo s svojimi krivimi religijami nenadoma doživelo svoj presenetljivi padec.
25. a) Kako izhaja iz Razod. 18:10, 21, da bo Babilon veliki hitro padel? b) Pred čim nas lahko zaščiti razumevanje teh biblijskih dejstev?
25 Glede na hiter padec Babilona Velikega piše v Razodetju 18:10: »Oddaleč stoječ v strahu pred muko njeno in govoreč: Gorje, gorje, mesto veliko, Babilon, mesto močno! ker v eni uri je prišla sodba tvoja.« V 21. vrsti piše: »In en angel, močan, je vzdignil kamen, velik kakor mlinski kamen in ga vrgel v morje, rekoč: Tako siloma bo doli vržen Babilon, mesto veliko in ne bode ga več.« Če to razumemo, tedaj se lahko varujemo nagnjenja k temu, da »odlagamo« z Jehovinim dnem samo zato, ker ima babilonska religija še vedno močan vpliv na nekatera področja.