9. POGLAVJE
»Poenotil bom vaša srca«
V TEM POGLAVJU: Ezekielove prerokbe glede obnove pravega čaščenja
1.–3. Kaj so Babilonci delali Jehovovim častilcem in zakaj?
PREDSTAVLJAJ SI, da si zvest Jud in živiš v starodavnem Babilonu. Skupaj s svojim narodom si v pregnanstvu že približno 50 let. Šabat je in kot ponavadi se boš dobil s soverniki, da bi skupaj častili Jehova. Medtem ko se prebijaš skozi ulice, greš mimo neštetih ogromnih templjev in svetišč. Ljudje se zgrinjajo v te zgradbe, kjer darujejo in pojejo hvalnice bogovom, kot je Marduk.
2 Daleč stran od hrupnih ulic srečaš majhno skupino sočastilcev.a Skupaj najdete miren kotiček, morda ob enem od rečnih kanalov, kjer boste lahko molili, peli psalme in premišljevali o Božji Besedi. Medtem ko molite, v ozadju slišiš tiho škripanje lesenih čolnov, ki so privezani ob obalo kanala. Oddahneš si, ker imaš končno malo miru. Upaš, da vas nihče ne najde in ne prekine vašega shoda, kot se je to že večkrat zgodilo. Zakaj pa prihaja do tega?
3 Babilonci so znani po številnih vojaških zmagah. Svoj uspeh pripisujejo krivim bogovom. Uničenje Jeruzalema je za njih dokaz, da je njihov bog Marduk močnejši od Jehova! Zato se posmehujejo tvojemu Bogu in vsem, ki ga častijo. Včasih vam posmehljivo rečejo: »Zapojte nam katero od síonskih pesmi!« (Ps. 137:3) V mnogih psalmih se opevajo zmage Siona oziroma Jeruzalema nad Jehovovimi sovražniki. Zato je verjetno Babiloncem še posebej v užitek, da se norčujejo iz teh psalmov. Nekateri drugi psalmi pa govorijo o Babiloncih. V enem od njih piše: »Jeruzalem so spremenili v kup ruševin. [...] Tisti, ki nas obkrožajo, se nam posmehujejo in se norčujejo iz nas.« (Ps. 79:1, 3, 4)
4., 5. a) Kakšno upanje so Ezekielove prerokbe dajale pregnancem? (Glej sliko pri naslovu.) b) Kaj bomo obravnavali v tem poglavju?
4 V Babilonu pa živijo tudi odpadniški Judje. Radi se posmehujejo tistim, ki verjamejo v Jehova in zaupajo njegovim prerokom. Kljub norčevanju je čaščenje Jehova za tebe in tvojo družino vir poživitve. Radi skupaj pojete in molite k Jehovu. Branje Božje Besede vas pomirja. (Ps. 94:19; Rim. 15:4) Predstavljaj si, da nekega dne eden od tvojih sočastilcev prinese na shod nekaj posebnega. Pred množico razvije zvitek z Ezekielovimi prerokbami in ga začne na glas brati. Kako vesel si, ko slišiš Jehovovo obljubo, da bo svoje služabnike pripeljal nazaj v njihovo deželo. Srce ti kar zaigra od veselja! V tebi se zbudi upanje, da se boš nekega dne skupaj s svojo družino vrnil domov in pomagal pri vznemirljivi obnovi pravega čaščenja!
5 Ezekielova knjiga je polna obljub o obnovi. Poglejmo si podrobneje to temo, ki vsem nam daje upanje. Kako so se te obljube izpolnile na judovskih pregnancih? Kako se te prerokbe izpolnjujejo danes? In kako se bodo nekatere od njih izpolnile v prihodnosti?
»Odšli bodo v pregnanstvo, v ujetništvo«
6. Glede česa je Bog vedno znova opozarjal svoje uporno ljudstvo?
6 Jehova je po Ezekielu svojemu ljudstvu jasno povedal, kako jih bo kaznoval zaradi uporništva. Rekel je: »Odšli bodo v pregnanstvo, v ujetništvo.« (Ezek. 12:11) V 6. poglavju te publikacije smo videli, da je Ezekiel to obsodbo tudi uprizoril. Ampak to ni bilo prvič, da je Jehova opozoril Izraelce. Že skoraj 1000 let nazaj jih je po Mojzesu opozoril, da bodo šli v ujetništvo, če se bodo vztrajno upirali. (5. Mojz. 28:36, 37) Podobno jih je opozarjal po Izaiju, Jeremiju in drugih prerokih. (Iza. 39:5–7; Jer. 20:3–6)
7. Kako je Jehova kaznoval svoje ljudstvo?
7 Na žalost so ta opozorila večinoma naletela na gluha ušesa. Izraelci so bili zaradi slabega vpliva pastirjev nezvesti in uporni. Še naprej so častili krive bogove in bili so moralno pokvarjeni. Vse to je zelo razžalostilo Jehova in mu strlo srce. Zato je dovolil, da jih je doletela lakota. Kakšna grozna sramota je bila to za Izraelce glede na to, da je za njihovo deželo veljalo, da v njej »tečeta mleko in med«. (Ezek. 20:6, 7) Nato pa se je zgodilo to, kar je Jehova že zdavnaj napovedal – njegovo trmasto ljudstvo je bilo kaznovano s pregnanstvom. Leta 607 pr. n. št. je babilonski kralj Nebukadnezar uničil Jeruzalem in njegov tempelj. Na tisoče Judov, ki so napad preživeli, je bilo odpeljanih v Babilon. Tam so bili tarča posmeha in nasprotovanja, kot je bilo to opisano na začetku tega poglavja.
8., 9. Kako je Bog krščansko občino v prvem stoletju svaril pred odpadništvom?
8 Nekaj podobnega se je zgodilo krščanski občini v prvem stoletju. Kristusovi učenci so bili tako kot Judje vnaprej opozorjeni pred odpadništvom. Jezus jim je že kmalu za tem, ko so mu začeli slediti, rekel: »Pazite se lažnih prerokov, ki prihajajo k vam v ovčjih oblačilih, v resnici pa so požrešni volkovi.« (Mat. 7:15) Precej let kasneje je Pavel po navdihnjenju rekel: »Vem, da bodo po mojem odhodu prišli med vas krvoločni volkovi, ki s čredo ne bodo ravnali nič kaj nežno. Med vami se bodo pojavili takšni, ki bodo izkrivljali resnico, da bi učence potegnili za seboj.« (Apd. 20:29, 30)
9 Kristjani so dobili nasvete, kako lahko prepoznajo takšne zlonamerne ljudi in kako se lahko pred njimi zaščitijo. Krščanski starešine so dobili navodila, naj odpadnike odstranijo iz občine. (1. Tim. 1:19; 2. Tim. 2:16–19; 2. Pet. 2:1–3; 2. Jan. 10) Na žalost pa so mnogi kristjani tako kot nezvesti Izraelci postopoma začeli ignorirati ljubeča opozorila. Ob koncu prvega stoletja je odpadništvo že pognalo korenine. Takrat je od apostolov živel samo še Janez. Iz tega, kar je napisal, izvemo, da se je v občini razširil pokvarjen in odpadniški duh. Janez je bil edini, ki je preprečeval, da ta duh ni popolnoma pokvaril občine. (2. Tes. 2:6–8; 1. Jan. 2:18) Kaj pa se je zgodilo po njegovi smrti?
10., 11. Kako se je izpolnila Jezusova pripoved o pšenici in ljuljki?
10 Po Janezovi smrti se je začela izpolnjevati Jezusova pripoved o pšenici in ljuljki. (Beri Matej 13:24–30.) Kot je napovedal Jezus, je Satan v občini zasejal »ljuljko«. Z drugimi besedami, poskrbel je, da so se v občini pojavili lažni kristjani. Tako se je občina vse bolj oddaljevala od resnice. Kristjani so zapadli v malikovanje, prevzeli so poganske praznike in običaje ter nauke, ki so jih širili filozofi in krive religije. Kako zelo je moralo boleti Jehova, ko je videl duhovni propad občine, ki jo je ustanovil njegov Sin. Kako se je odzval? Dopustil je, da so njegovi služabniki končali v ujetništvu, podobno kot se je to zgodilo nezvestim Izraelcem. Nekje od drugega stoletja n. št. naprej so se pravi kristjani, ki jih je Jezus primerjal s pšenico, porazgubili med lažnimi kristjani, ki jih je bilo vedno več. Prava krščanska občina je bila tako rekoč v ujetništvu Babilona Velikega, ki predstavlja svetovni imperij krive religije. Lažni kristjani pa so postali del tega pokvarjenega imperija. Sčasoma jih je bilo vedno več in tako so nastale številne krščanske religije.
11 Te religije so stoletja ljudi držale v duhovni temi. Kljub temu je obstajalo nekaj pravih kristjanov, ki jih je Jezus primerjal s pšenico. Ti so bili podobni judovskim pregnancem, ki so opisani v Ezekielu 6:9. Niso pozabili na pravega Boga. Nekateri so pogumno razglašali, da so nauki, ki so jih širile krščanske religije, lažni. Zaradi tega so se jim drugi posmehovali in jih preganjali. Ali je to pomenilo, da je Jehova za vedno pustil svoje ljudstvo v duhovni temi? Ne. Tako kot pri starodavnih Izraelcih je Jehova izrazil jezo v pravi meri in samo za določen čas. (Jer. 46:28) Prav tako jim je dal upanje. Poglejmo, kako je Judom v starodavnem Babilonu dal upanje, da se bo njihovo pregnanstvo končalo.
Babilon Veliki je stoletja preganjal prave kristjane. (Glej odstavka 10, 11.)
»Moj bes se bo polegel«
12., 13. Kako to, da Jehova sčasoma ni bil več besen na svoje ljudstvo?
12 Jehova je bil upravičeno besen na svoje ljudstvo in to je tudi jasno izrazil. Hkrati pa je zagotovil, da ne bo jezen v nedogled. Rekel je na primer: »Takrat se bo moj bes polegel in ne bom se več jezil nanje, pomiril se bom. In ko se bo moja jeza nad njimi polegla, bodo spoznali, da sem jaz, Jehova, tako govoril zato, ker zahtevam izključno vdanost.« (Ezek. 5:13) Kako to, da se je njegov bes sčasoma polegel?
13 Med pregnanci so bili poleg nezvestih Judov tudi zvesti Judje. Jehova je prav tako napovedal, da se bodo nekateri nezvesti Judje v ujetništvu pokesali. Pripovedovali bodo, kakšne sramotne stvari so delali proti Bogu, in Jehova bodo prosili za odpuščanje. (Ezek. 6:8–10; 12:16) Med zvestimi Judi so bili Ezekiel pa tudi prerok Daniel in njegovi trije prijatelji. Daniel je pravzaprav živel tako dolgo, da je videl začetek in konec ujetništva. V 9. poglavju Danielove knjige je zapisana njegova molitev, v kateri prosi za odpuščanje grehov izraelskega ljudstva. Zagotovo je imelo enake občutke tudi na tisoče pregnancev, ki so si močno želeli, da jim Jehova odpusti in jih spet blagoslavlja. Zato so bili nad Ezekielovimi prerokbami o svobodi in obnovi pravega čaščenja nedvomno zelo navdušeni!
14. Zakaj je Jehova osvobodil svoje ljudstvo?
14 Jehova pa svojega ljudstva ni osvobodil in pripeljal nazaj v njihovo deželo, ker bi si to zaslužili. Šlo je za nekaj veliko bolj pomembnega. Prišel je čas, da pred vsemi narodi posveti svoje ime. (Ezek. 36:22) Babilonci so enkrat za vselej spoznali, da so Marduk in vsi drugi demonski bogovi nič v primerjavi z Vrhovnim gospodom Jehovom! Poglejmo si zdaj pet Jehovovih obljub, ki jih je Ezekiel sporočil judovskim pregnancem. Najprej bomo videli, kaj je vsaka obljuba pomenila za zveste Jude. Potem pa bomo videli, kakšna je njihova večja izpolnitev.
15. Kaj je Jehova obljubil glede čaščenja?
15 1. OBLJUBA. Nič več ne bo malikovanja in drugih nagnusnih običajev, povezanih s krivo religijo. (Beri Ezekiel 11:18; 12:24.) Kot smo videli v 5. poglavju te publikacije, sta bila Jeruzalem in tempelj polna verskih običajev, ki so se gnusili Jehovu. Ljudje so bili pokvarjeni, častili so malike in se tako oddaljili od Boga. Jehova je po Ezekielu pregnancem dal upanje, da ga bodo lahko spet častili na pravilen način. Pravzaprav je bila obnova pravega čaščenja nujna, da bi doživeli tudi vse druge blagoslove.
16. Kaj vse zajema druga obljuba?
16 2. OBLJUBA. Božje ljudstvo se bo vrnilo v svojo domovino. Jehova je pregnancem rekel: »Dal vam bom izraelsko deželo.« (Ezek. 11:17) Ta obljuba je bila za Izraelce nekaj posebnega. Zakaj? Ker so se jim Babilonci posmehovali in jim niso dali nobenega upanja, da se bodo vrnili v svojo ljubljeno deželo. (Iza. 14:4, 17) Ta obljuba pa je zajemala še nekaj. Vse dokler bodo Izraelci zvesti Jehovu, bo dežela rodovitna. Imeli bodo hrano in smiselno delo. Sramota in beda, ki ju je prinesla lakota, bosta samo še stvar preteklosti. (Beri Ezekiel 36:30.)
17. Kaj je Jehova napovedal glede žrtev?
17 3. OBLJUBA. Božje ljudstvo bo spet darovalo žrtve na Jehovovem oltarju. Kot smo videli v 2. poglavju te publikacije, je Zakonik predpisoval darovanje žrtev. Žrtve so torej imele zelo pomembno vlogo pri čaščenju Boga. Ali bo Jehova sprejemal žrtve Izraelcev, ki se bodo vrnili v svojo deželo? Seveda, ampak pod pogojem, da mu bodo poslušni in bodo častili samo njega. Jehova bo imel temelj, da jim odpušča grehe, in ljudstvo bo lahko v dobrem odnosu z njim. Obljubil jim je: »‚Na moji sveti gori, na visoki izraelski gori,‘ govori Vrhovni gospod Jehova, ‚mi bodo služili vsi Izraelci, kolikor jih je v deželi. Tam mi boste v veselje in tam bom zahteval vaše prispevke in najboljši del vaših darov, vse vaše svete reči.‘« (Ezek. 20:40) Pravo čaščenje bo v celoti obnovljeno in bo Božjemu ljudstvu prineslo blagoslove.
18. Kaj je Jehova obljubil glede pastirjev?
18 4. OBLJUBA. Nič več ne bo slabih pastirjev. Kaj je bil eden glavnih razlogov, da je Božje ljudstvo duhovno propadlo? Slab vpliv ljudi, ki so jih vodili. Jehova je obljubil, da se bo to spremenilo. Takšnim pokvarjenim pastirjem je rekel: »Ne bom vam več dovolil, da jih pasete. [...] Svoje ovce bom rešil iz vaših ust.« Svojim zvestim služabnikom pa je zagotovil: »Poskrbel bom za svoje ovce.« (Ezek. 34:10, 12) Kako bo to naredil? Za pastirje jim bo postavil zveste moške, ki bodo ljubeče pasli njegove ovce.
19. Kaj je Jehova obljubil glede enotnosti?
19 5. OBLJUBA. Med Jehovovimi častilci bo vladala enotnost. Preden so bili Judje izgnani v Babilon, je bilo ljudstvo zelo neenotno. Pomisli, kako zelo je bilo to boleče za zveste Božje služabnike. Ljudstvo na splošno je zavračalo to, kar so jim govorili zvesti Jehovovi preroki. K temu so predvsem prispevali lažni preroki in pokvarjeni pastirji. To je pripeljalo celo do tega, da je bilo ljudstvo razdeljeno. Jehova je obljubil: »Poenotil bom vaša srca in vam vsadil nov način razmišljanja.« (Ezek. 11:19) To je bila ena najlepših obljub glede obnove. Vse dokler bodo Judje med sabo enotni in bodo enotno častili Boga, jih noben sovražnik ne bo mogel premagati. Kot narod ne bodo več sramotili Jehova, ampak mu bodo spet prinašali slavo.
20., 21. Kako so se izpolnile Božje obljube, ko so se Judje vrnili iz pregnanstva?
20 Ali se je teh pet obljub izpolnilo, ko so se Judje vrnili iz pregnanstva? Ne pozabimo, kaj je stoletja prej rekel zvesti Jozue: »Ni ostala neizpolnjena niti ena beseda od vseh dobrih obljub, ki vam jih je dal vaš Bog Jehova. Vse so se izpolnile. Niti ena beseda ni ostala neizpolnjena.« (Joz. 23:14) Jozue je na lastne oči videl, da je Jehova izpolnil vse svoje obljube. Enako je Jehova držal besedo, ko so se pregnanci vrnili v svojo domovino.
21 Judje niso več častili malikov in opustili so nagnusne verske običaje. Poleg tega so se vrnili v svojo domovino, čeprav se je to zdelo nemogoče. Tam so lahko obdelovali zemljo in se veselili smiselnega življenja. Kaj je bila ena prvih stvari, ki so jo naredili po vrnitvi? V Jeruzalemu so zgradili Jehovov oltar in na njem darovali žrtve. (Ezra 3:2–6) Jehova je ljudstvu dal dobre duhovne pastirje, kot so bili zvesti duhovnik in prepisovalec Ezra, upravitelja Nehemija in Zerubabel, veliki duhovnik Jozue in pogumni preroki Hagaj, Zaharija in Malahija. Vse dokler so Izraelci sledili Jehovovemu vodstvu in smernicam, so uživali enotnost, kakršne niso že zelo dolgo. (Iza. 61:1–4; beri Jeremija 3:15.)
22. Kako vemo, da prvotna izpolnitev Jehovovih obljub ponazarja nekaj veliko večjega?
22 Kako zelo spodbudno je moralo biti za Jude, ko so videli, da je Jehova izpolnil svoje obljube! Ampak ta izpolnitev ponazarja nekaj veliko večjega. Kako to vemo? Takratna izpolnitev ni bila trajna. Ker so Judje sčasoma spet postali neposlušni, jih Jehova ni več blagoslavljal. Ampak glede na Jozuetove besede se Jehovove obljube vedno izpolnijo. Zato smo lahko prepričani, da imajo obljube iz Ezekielove knjige večjo in trajnejšo izpolnitev. Poglejmo si več o tem.
»V veselje mi boste«
23., 24. Kdaj in kako se je začela »obnova vsega«?
23 Na podlagi Svetega pisma razumemo, da so se leta 1914 temu hudobnemu svetu začeli iztekati dnevi. Ampak Jehovovi služabniki zaradi tega nismo žalostni. Pravzaprav Sveto pismo pokaže, da se je leta 1914 začelo prav posebno obdobje. Takrat se je začela »obnova vsega«. (Apd. 3:21) Kako to vemo? Pomislimo, kaj se je leta 1914 zgodilo v nebesih. Jezus Kristus je bil postavljen za mesijanskega kralja! V kakšnem smislu je ta dogodek predstavljal začetek obnove? Kot vemo, je Jehova kralju Davidu obljubil, da se njegova kraljevska linija ne bo nikoli končala. (1. krn. 17:11–14) Ampak ko so Babilonci leta 607 pr. n. št. uničili Jeruzalem, so s prestola vrgli še zadnjega človeškega kralja iz Davidove rodovne linije.
24 Jezus je kot »Sin človekov« bil Davidov potomec in tako postal zakoniti dedič njegovega prestola. (Mat. 1:1; 16:13–16; Luk. 1:32, 33) Ko je torej leta 1914 v nebesih postal kralj, se je začela »obnova vsega«. To pomembno delo je Jehova zaupal ravno temu popolnemu kralju.
25., 26. a) Kdaj se je končalo ujetništvo v Babilonu Velikem in kako to vemo? (Glej tudi okvir »Zakaj 1919?«.) b) Kaj se je začelo izpolnjevati od leta 1919 naprej?
25 Kaj je bila ena prvih stvari, ki jo je Kristus naredil kot kralj? Skupaj s svojim Očetom je pregledal duhovno stanje Božjega ljudstva na zemlji. (Mal. 3:1–5) Jezus je v pripovedi o pšenici in ljuljki napovedal, da bo dolgo časa nemogoče ločiti pšenico od ljuljke oziroma prave maziljene kristjane od lažnih.b Leta 1914, ko je prišel čas žetve, pa je razlika postala očitna. Zvesti Preučevalci Biblije so že desetletja prej razkrivali laži, ki so jih širile pokvarjene krščanske religije. S temi organizacijami niso več želeli imeti opravka. Nastopil je čas, da Jehova popolnoma obnovi pravo čaščenje. Zato je zgodaj leta 1919, samo nekaj let po začetku »žetve«, povsem osvobodil svoje ljudstvo iz Babilona Velikega. (Mat. 13:30) Ujetništva je bilo konec!
26 Takrat so se v veliko večji meri začele izpolnjevati Ezekielove prerokbe o obnovi. Poglejmo si, kako se danes izpolnjuje pet obljub, ki smo jih že obravnavali.
27. Kako je Bog pomagal svojemu ljudstvu, da je nehalo malikovati?
27 1. OBLJUBA. Konec malikovanja in drugih nagnusnih verskih običajev. Na koncu 19. in na začetku 20. stoletja so se zvesti kristjani začeli zbirati v manjših skupinah in opuščati napačne verske običaje. Razumeli so, da nauki o Trojici, nesmrtni duši in peklenskem ognju ne temeljijo na Svetem pismu, ampak izvirajo iz krivih religij. Zato so te nauke odločno zavrnili. Postalo jim je jasno, da je uporaba podob pri čaščenju pravzaprav vrsta malikovanja. Postopoma so se zavedali, da je pri čaščenju napačna tudi uporaba križa. (Ezek. 14:6)
28. V kakšnem smislu se je Božje ljudstvo vrnilo v svojo deželo?
28 2. OBLJUBA. Božje ljudstvo se bo vrnilo v svojo deželo. S tem da so zvesti kristjani zapustili religije Babilona Velikega, so se tako rekoč vrnili v svojo deželo. Kaj pa je ta dežela? To je duhovni raj oziroma okolje, v katerem ne bodo nikoli trpeli duhovne lakote. (Beri Ezekiel 34:13, 14.) Kot bomo videli v 19. poglavju te publikacije, Jehova blagoslavlja to deželo z obilico duhovne hrane kot še nikoli prej. (Ezek. 11:17)
29. Zakaj je leta 1919 oznanjevanje dobilo zagon?
29 3. OBLJUBA. Božje ljudstvo bo spet darovalo žrtve na Jehovovem oltarju. V prvem stoletju je Jehova poučil kristjane, da mu ni treba več v dar prinašati živalskih žrtev, ampak nekaj veliko dragocenejšega – »daritev hvale«. K temu spada, da ga hvalijo in drugim oznanjujejo. (Heb. 13:15) Ko so bili Božji služabniki stoletja ujetniki Babilona Velikega, niso mogli organizirano prinašati Bogu »daritev hvale«. Proti koncu ujetništva pa so to že delali. Goreče so oznanjevali in veselo hvalili Boga na shodih. Od leta 1919 naprej je »zvesti in preudarni suženj« vedno bolj poudarjal, kako pomembno je oznanjevanje, in poskrbel, da je to delo potekalo organizirano. (Mat. 24:45–47) Tako je vedno več ljudi na Jehovov oltar prinašalo »daritev hvale«.
30. Kaj je Jezus naredil, da bi Božje ljudstvo imelo dobre pastirje?
30 4. OBLJUBA. Nič več ne bo slabih pastirjev. Kristus je rešil Božje služabnike iz rok pokvarjenih in sebičnih pastirjev lažnih krščanskih religij. Kako pa je bilo znotraj krščanske občine? Tistim, ki so se vedli kot lažni pastirji, so bile odvzete odgovorne naloge. (Ezek. 20:38) Jezus je kot dobri pastir poskrbel, da se z njegovimi ovcami lepo ravna. Zato je leta 1919 postavil zvestega in preudarnega sužnja. Ta mala skupina zvestih maziljenih kristjanov je prevzela odgovornost, da Božjemu ljudstvu daje duhovno hrano. Tako Božjim služabnikom v duhovnem smislu ni nič manjkalo. Sčasoma so pri skrbi za »Božjo čredo« začeli pomagati usposobljeni starešine. (1. Pet. 5:1, 2) Dobro je, da si krščanski pastirji vzamejo k srcu navdihnjene besede iz Ezekiela 34:15, 16. Tam piše, kaj Bog Jehova in Jezus Kristus pričakujeta od dobrih pastirjev.
31. Kako je Jehova izpolnil prerokbo iz Ezekiela 11:19?
31 5. OBLJUBA. Med Jehovovimi častilci bo vladala enotnost. Skozi stoletja je nastalo na desettisoče krščanskih ver in nešteto ločin, ki so povsem neenotne in si med sabo nasprotujejo. Po drugi strani pa je Jehova s svojim ljudstvom naredil pravi čudež. Danes smo priča neverjetni izpolnitvi obljube, ki jo je dal po Ezekielu: »Poenotil bom vaša srca.« (Ezek. 11:19) Po vsem svetu ima Jezus na milijone sledilcev različnega etničnega in verskega porekla ter ekonomskega in družbenega položaja. Kljub tem razlikam med njimi vlada neverjetna enotnost. Vsi se učijo iste resnice in izpolnjujejo isto nalogo. Jezus je zadnjo noč svojega življenja na zemlji goreče molil, da bi bili njegovi sledilci enotni. (Beri Janez 17:11, 20–23.) Jehova v današnjih dneh odgovarja na to molitev kot še nikoli prej.
32. Kako na tebe vpliva izpolnitev prerokb o obnovi? (Glej tudi okvir »Prerokbe o ujetništvu in obnovi«.)
32 Kako lepo je živeti v času te duhovne obnove! Na lastne oči lahko vidimo, kako se Ezekielove prerokbe izpolnjujejo v vseh vidikih našega čaščenja. Lahko smo prepričani, da je Jehova zadovoljen s svojim ljudstvom. Izpolnjuje se to, kar je rekel po Ezekielu: »V veselje mi boste.« (Ezek. 20:41) Po stoletjih duhovnega ujetništva Jehovovo ljudstvo uživa pravo svobodo. Smo enotna družina, ki je dobro duhovno nahranjena in po vsem svetu slavi Jehova. Ali ceniš to čast? Nekatere Ezekielove prerokbe o obnovi pa se bodo izpolnile še v večji meri.
»Kakor edenski vrt«
33.–35. a) Kako so Judje v ujetništvu razumeli prerokbo iz Ezekiela 36:35? b) Kaj ta prerokba pomeni za Jehovovo ljudstvo danes? (Glej tudi okvir »Obnova vsega«.)
33 Kot smo videli, se je obdobje »obnove vsega« začelo leta 1914, ko je Jezus kot Davidov potomec postal kralj. (Ezek. 37:24) Nato je Jehova Jezusa pooblastil, da po mnogih stoletjih duhovne teme obnovi pravo čaščenje. Ampak ali je bilo s tem obnove konec? Kje pa! To delo se bo na izjemen način nadaljevalo v prihodnosti. Ezekielove prerokbe nam o tem odkrijejo čudovite podrobnosti.
34 Razmislimo na primer o navdihnjenih besedah iz Ezekiela 36:35: »Ljudje bodo govorili: ‚Ta dežela, ki je bila zapuščena, je postala kakor edenski vrt.‘« Kako so Ezekiel in drugi Judje v ujetništvu razumeli to prerokbo? Zagotovo niso pričakovali, da bo dežela dejansko videti kot edenski vrt, ki ga je zasadil sam Jehova. (1. Mojz. 2:8) Nedvomno so razumeli, da jim Jehova zagotavlja, da bo njihova dežela čudovita in rodovitna.
35 Kaj ta obljuba pomeni za nas danes? Seveda ne pričakujemo, da se bo dobesedno izpolnila v času, ko temu hudobnemu svetu vlada Satan Hudič. Jasno je, da se te besede danes izpolnjujejo v duhovnem smislu. Kot Jehovovi služabniki živimo v duhovnem raju oziroma okolju, v katerem smiselno služimo Bogu in nam je to najpomembnejše v življenju. To okolje z vsakim dnem postaja vse bolj rajsko. Kako pa se bo ta obljuba izpolnila v prihodnosti?
36., 37. Katere obljube se bodo izpolnile v raju na zemlji?
36 Po veliki vojni harmagedon bo Jezus začel obnavljati tudi zemljo. Med svojo tisočletno vlado bo pomagal človeštvu, da celotno zemljo spremeni v edenski vrt oziroma raj, kakršnega si je Jehova zamislil na začetku. (Luk. 23:43) Takrat bodo vsi ljudje živeli v miru drug z drugim in v sožitju z naravo. Vsa bitja se bodo počutila varna in nič jih ne bo ogrožalo. Predstavljaj si čas, ko se bo izpolnila tudi ta prerokba, ki jo je izrekel Jehova: »Z njimi bom sklenil zavezo miru. Iz dežele bom pregnal krvoločne zveri, da bodo moje ovce lahko v pustinji živele brez strahu in spale v gozdovih.« (Ezek. 34:25)
37 Si lahko to naslikaš v mislih? Brez strahu boš lahko obiskal vsak košček zemlje. Nobena žival ti ne bo nič naredila. Okoli tebe ne bo nobene nevarnosti. Lahko se boš sprehajal skozi najbolj temen gozd in občudoval njegovo lepoto. V njem boš lahko celo prespal popolnoma brez strahu in se naslednji dan zbudil živ in zdrav!
Predstavljaj si čas, ko boš lahko mirno spal celo sredi gozda. (Glej odstavka 36, 37.)
38. Kako se počutiš, ko premišljuješ o izpolnitvi obljube iz Ezekiela 28:26?
38 Izpolnila se bo tudi prerokba iz Ezekiela 28:26: »Tam bodo živeli brez strahu, gradili bodo hiše in zasajali vinograde. Ko bom izvršil obsodbo nad vsemi, ki so okrog njih in se jim posmehujejo, bodo oni živeli brez strahu. In takrat bodo spoznali, da sem jaz njihov Bog Jehova.« Potem ko bo Jehova odstranil vse svoje sovražnike, bomo po vsej zemlji živeli v miru in varnosti. Medtem ko bomo obnavljali zemljo, bomo lahko skrbeli zase in za svoje bližnje. Drug drugemu bomo pomagali graditi lepe hiše. Sadili bomo vinograde in jih obdelovali.
39. Zakaj si lahko prepričan, da se bodo uresničile vse Ezekielove prerokbe glede raja?
39 Se ti vse to zdi samo kot lepe sanje? Če da, razmisli o tem, kaj si že videl v tem času »obnove vsega«. Živimo v najbolj temačnem obdobju človeške zgodovine, ko Satan besno nasprotuje Jehovovim služabnikom. Kljub temu je Jezus z oblastjo, ki jo je dobil od Jehova, obnovil pravo čaščenje. To je res močen dokaz, da se bodo izpolnile vse obljube, ki jih je Bog dal po Ezekielu!
a Večina Judov, ki so bili v pregnanstvu, je živela v naseljih izven mesta Babilon. Ezekiel je na primer živel z Judi ob reki Kebar. (Ezek. 3:15) Nekateri Judje pa so živeli v samem mestu. Med njimi so bili »tisti iz kraljevega in plemiškega rodu«. (Dan. 1:3, 6; 2. kra. 24:15)
b Morda je bil kdo od protestantskih reformatorjev v 16. stoletju maziljen kristjan. Vendar tega ne moremo z gotovostjo trditi.