Narodi »bodo morali spoznati, da sem jaz Jehova«

1., 2. a) V kakšnem smislu so bili Izraelci kot osamljena ovca, obkrožena z volkovi? (Glej sliko pri naslovu.) b) Katero napako so vedno znova delali Izraelci in njihovi kralji?

VEČ STOLETIJ so bili Izraelci kot osamljena ovca, obkrožena z volkovi. Z vzhoda so nanje prežali Amonci, Moabci in Edomci. Na zahodu so se nahajali izraelski večni sovražniki, Filistejci. Na severu je ležalo mesto Tir, ki je bilo bogato in mogočno središče trgovskega sveta. Na jugu pa je bil Egipt, ki mu je vladal faraon, ki je veljal za boga in kralja.

² Jehova je Izraelce varoval pred sovražniki, vse dokler so se zanašali nanj. Žal pa so izraelski kralji in ljudstvo vedno znova popustili slabemu vplivu okoliških narodov. Eden takšnih kraljev je bil Ahab. Vladal je desetrodovnemu Izraelovemu kraljestvu. Istočasno je Judovemu kraljestvu vladal kralj Jozafat. Ahab je bil poročen z Jezabelo, hčerko sidonskega kralja, ki je imel oblast nad bogatim Tirom. Ta ženska je v Izraelu fanatično podpirala čaščenje Baala. Pod njenim vplivom je Ahab delal hude stvari, zaradi katerih se je pravo čaščenje pomešalo s krivimi nauki in običaji kot še nikoli prej. (1. kra. 16:30–33; 18:4, 19)

3., 4. a) O kom začne Ezekiel prerokovati, ko se začne obleganje Jeruzalema? b) Kateri vprašanji bomo obravnavali?

³ Jehova je svoje ljudstvo opozarjal, kakšne bodo posledice, če mu bodo nezvesti. Žal se niso spametovali. S svojim ravnanjem so presegli vse meje. (Jer. 21:7, 10; Ezek. 5:7–9) Leta 609 pr. n. št. babilonska vojska že tretjič vdre v Obljubljeno deželo. To deželo so nazadnje napadli pred skoraj desetimi leti. Ampak tokrat bodo porušili jeruzalemsko obzidje in obračunali s prebivalci, ki so se uprli Nebukadnezarju. S tem se začnejo izpolnjevati vse strašne podrobnosti, ki jih je po navdihnjenju napovedal Ezekiel. Zdaj pa prerok napove, kaj se bo zgodilo okoliškim narodom.

⁴ Ti narodi, ki niso spoštovali Jehova, so v preteklosti preganjali oziroma slabo vplivali na njegovo ljudstvo. Ampak to še ni vse. Jehova Ezekielu odkrije, da se bodo veselili nad uničenjem Jeruzalema. Prav tako napove, da bodo grdo ravnali s tistimi, ki bodo preživeli. Ampak ne bodo ostali brez kazni. Kaj se naučimo iz odnosov, ki so jih Izraelci imeli s temi narodi? In kako nam Ezekielove prerokbe glede teh narodov dajejo upanje?

Sorodni narodi, ki so zaničevali Izraelce

5., 6. Kakšni so bili odnosi med Amonci in Izraelci?

⁵ Amonci, Moabci in Edomci so bili v nekem smislu krvni sorodniki Izraelcev. Lahko bi rekli, da so imeli družinske vezi in skupno preteklost. Kljub temu so bili od nekdaj sovražno nastrojeni proti Božjemu ljudstvu in so ga zaničevali. (Ezek. 25:6)

⁶ Amonci so bili potomci Abrahamovega nečaka Lota in njegove mlajše hčerke. (1. Mojz. 19:38) Njihov jezik je bil zelo podoben hebrejščini, zato so ga Izraelci verjetno razumeli. Zaradi teh sorodstvenih vezi je Jehova Izraelcem rekel, naj se z Amonci ne spuščajo v boj in naj jih ne izzivajo. (5. Mojz. 2:19) Ampak Amonci se do Izraelcev niso vedli kot bratje. V času sodnikov so skupaj z moabskim kraljem Eglonom napadli in zatirali Izraelce. (Sodn. 3:12–15, 27–30) To pa ni bilo zadnjič. Ko je Savel postal kralj, so jih spet napadli. (1. Sam. 11:1–4) V času kralja Jozafata so se spet pridružili Moabcem, da bi napadli Obljubljeno deželo. (2. krn. 20:1, 2)

7. Kako so Moabci ravnali z Izraelci?

⁷ Moabci so bili potomci Abrahamovega nečaka Lota in njegove starejše hčerke. (1. Mojz. 19:36, 37) Jehova je Izraelcem rekel, naj se ne spuščajo v vojno z njimi. (5. Mojz. 2:9) Ampak Moabci Izraelcem niso pokazali enake dobrote. Do svojih sorodnikov so bili neusmiljeni. Ko so Izraelci zbežali iz Egipta, jim Moabci niso pomagali, ampak so jim hoteli preprečiti vstop v Obljubljeno deželo. Moabski kralj Balak je najel Balaama, da bi preklel Izraelce. Balaam je Balaku tudi svetoval, kako naj Izraelce napelje, da bi začeli malikovati in bi zagrešili spolno nemoralo. (4. Mojz. 22:1–8; 25:1–9; Raz. 2:14) Moabci so zatirali svoje sorodnike vse do Ezekielovih dni. (2. kra. 24:1, 2)

8. a) Zakaj je Jehova rekel, da so Edomci in Izraelci bratje? b) Kako so Edomci ravnali z Izraelci?

⁸ Edomci so bili potomci Jakobovega dvojčka Ezava. Vez med njimi in Izraelci je bila tako tesna, da je Jehova zanje rekel, da so bratje. (5. Mojz. 2:1–5; 23:7, 8) Kljub temu so Edomci nasprotovali Izraelcem vse od izhoda iz Egipta do uničenja Jeruzalema leta 607 pr. n. št. (4. Mojz. 20:14, 18; Ezek. 25:12) Edomci so se veselili, da Izraelci trpijo. Babilonce so celo spodbujali, da uničijo Jeruzalem. Ampak to še ni vse. Ko so Judje bežali iz Jeruzalema, so jih Edomci čakali na poteh in jih izročali nazaj njihovim sovražnikom. (Ps. 137:7; Oba. 11, 14)

9., 10. a) Kaj se je zgodilo z Amonci, Moabci in Edomci? b) Ali so bili vsi Amonci, Moabci in Edomci sovražni do Božjega ljudstva? Pojasni.

⁹ Kot smo videli, so Amonci, Moabci in Edomci zelo grdo ravnali s svojimi sorodniki Izraelci. Zato jih je Jehova poklical na odgovornost. Za prva dva naroda je rekel: »Moábce bom z Amónci vred izročil v roke ljudem z Vzhoda. Tako bo spomin na Amónce izginil med narodi. Nad Moábci pa bom izvršil obsodbo in takrat bodo morali spoznati, da sem jaz Jehova.« (Ezek. 25:10, 11) Ta prerokba se je začela izpolnjevati kakih pet let po padcu Jeruzalema. Takrat so Babilonci zavzeli deželo Amoncev in Moabcev. Glede Edomcev pa je Jehova rekel: »Proti Edómu bom uporabil svojo moč in iz njega iztrebil človeka in živino ter ga spremenil v pustinjo.« (Ezek. 25:13) Kot je bilo napovedano, so Amonci, Moabci in Edomci sčasoma prenehali obstajati. (Jer. 9:25, 26; 48:42; 49:17, 18)

¹⁰ Ampak niso bili vsi ljudje iz teh narodov sovražni do Božjega ljudstva. Na primer, Amonec Zelek in Moabec Jitma sta bila junaška bojevnika v Davidovi vojski. (1. krn. 11:26, 39, 46; 12:1) Spomni se tudi na Moabko Ruto, ki je postala zvesta Jehovova služabnica. (Ruta 1:4, 16, 17)

11. Kaj se lahko naučimo iz odnosa, ki so ga Izraelci imeli z Amonci, Moabci in Edomci?

¹¹ Kaj se lahko naučimo iz odnosa, ki so ga Izraelci imeli s sorodnimi narodi? Izraelci so bili vse manj previdni, zato so se med njih prikradli pokvarjeni verski običaji. Na primer, Moabcem so se pridružili pri čaščenju peorskega Baala, od Amoncev pa so prevzeli čaščenje boga Moloha. (4. Mojz. 25:1–3; 1. kra. 11:7) Ali se kaj podobnega lahko zgodi tudi nam? Lahko, če nismo previdni. Naši sorodniki, ki niso Priče, lahko pritiskajo na nas, da popustimo v svojih prepričanjih. Mogoče ne razumejo, zakaj ne praznujemo velike noči, se ne obdarujemo za božič oziroma ne sodelujemo pri drugih priljubljenih praznikih, ki so povezani s krivo religijo. Največkrat nimajo slabih namenov. Ampak vseeno nas morda skušajo navesti, da bi se vsaj za kratek čas odrekli svojim merilom. Zelo pomembno je, da takšnim pritiskom ne popustimo! Že najmanjši kompromis lahko vodi v katastrofo, kot to potrjuje zgodovina Izraelcev.

12., 13. Kdo nam lahko nasprotuje in kaj se lahko zgodi, če ostanemo zvesti?

¹² Kaj še se lahko naučimo iz odnosa, ki so ga Izraelci imeli z Amonci, Moabci in Edomci? Sorodniki, ki niso Priče, nam lahko zelo nasprotujejo. Jezus je rekel, da lahko sporočilo, ki ga oznanjujemo, spre »sina z njegovim očetom, hčer z njeno mamo«. (Mat. 10:35, 36) Jehova je Izraelcem naročil, naj se ne spuščajo v boj s svojimi sorodniki. Tudi mi se ne želimo spuščati v besedni boj s sorodniki, ki niso Priče. Kljub temu nam bodo morda nasprotovali in to nas ne bi smelo presenetiti. (2. Tim. 3:12)

¹³ Včasih pa nam sorodniki ne nasprotujejo odkrito. Vseeno ne bi smeli dovoliti, da imajo na nas večji vpliv kot Jehova. Zakaj? Ker si Jehova zasluži, da je na prvem mestu v našem življenju. (Beri Matej 10:37.) Če mu ostanemo zvesti, lahko to na sorodnike naredi dober vtis. Morda celo postanejo Jehovovi častilci, tako kot so Zelek, Jitma in Ruta. (1. Tim. 4:16) Tako bodo tudi oni lahko videli, kako lepo je služiti edinemu pravemu Bogu. Občutili bodo njegovo ljubezen in zaščito.

Jehova v svoji jezi kaznuje sovražnike

14., 15. Kako so Filistejci ravnali z Izraelci?

¹⁴ Filistejci so se s Krete preselili v deželo, ki jo je Jehova kasneje obljubil Abrahamu in njegovim potomcem. Tako Abraham kot Izak sta imela stike s tem narodom. (1. Mojz. 21:29–32; 26:1) Ko so Izraelci vstopili v Obljubljeno deželo, so bili Filistejci že močen narod s strah vzbujajočo vojsko. Častili so krive bogove, kot sta bila Baal Zebub in Dagon. (1. Sam. 5:1–4; 2. kra. 1:2, 3) Tudi Izraelci so občasno častili njihove bogove. (Sodn. 10:6)

¹⁵ Filistejci so večkrat zatirali Izraelce. Jehova je to dovolil, ker mu njegovo ljudstvo ni bilo zvesto. (Sodn. 10:7, 8; Ezek. 25:15) Filistejci so Izraelcem nalagali stroge omejitvea. Poleg tega so mnoge od njih pobili. (1. Sam. 4:10) Ko so se Izraelci pokesali za svoje ravnanje, jih je Jehova rešil iz njihovih rok. Pomagal jim je po moških, kot so bili Samson, Savel in David. (Sodn. 13:5, 24; 1. Sam. 9:15–17; 18:6, 7) In kot je napovedal Ezekiel, jih je Jehova »v svoji jezi« kaznoval, ko so Babilonci in kasneje še Grki vdrli v njihovo deželo. (Ezek. 25:15–17)

16., 17. Kaj se lahko naučimo iz tega, kako so Filistejci ravnali z Izraelci?

¹⁶ Kaj se lahko naučimo iz tega, kako so Filistejci ravnali z Izraelci? Za razliko od Izraelcev smo mi kot ljudstvo vedno ostali zvesti Jehovu. Kljub temu so nam nasprotovale vlade, ki veljajo za ene najmočnejših v zgodovini. Včasih se je zdelo, kot da jim je uspelo ustaviti naše delo. Na primer, na začetku 20. stoletja so se na Božje ljudstvo spravile oblasti v Združenih državah Amerike. Brate, ki so vodili organizacijo, so obsodili na dolge zaporne kazni. S tem so želeli ustaviti naše delo. Med drugo svetovno vojno se je na Božje ljudstvo spravila nacistična Nemčija. Njen cilj je bil iztrebiti Jehovove priče. Zato so jih na tisoče zaprli in na stotine pobili. Po vojni je Božjemu ljudstvu dolga leta nasprotovala Sovjetska zveza. Naše brate in sestre so pošiljali v delovna taborišča, nekatere pa so izgnali v oddaljene kraje v deželi.

¹⁷ Oblasti bodo še naprej skušale ustaviti naše delo, zapirale bodo Božje služabnike in nekatere morda celo usmrtile. Ali bi nas zaradi tega moralo biti strah? Ali nam bo to oslabilo vero? Nikakor! Jehova bo zaščitil svoje zveste služabnike. (Beri Matej 10:28–31.) Nekatere mogočne in zatiralske vlade danes ne obstajajo več. Božje ljudstvo pa je še vedno tu in uživa v duhovnem raju! Kmalu bodo vse človeške vlade tako kot Filistejci morale spoznati, da je Jehova vrhovni vladar. In čaka jih enak konec – uničenje.

»Veliko bogastvo« jih ni zaščitilo

18. Kakšno mesto je bilo Tir?

¹⁸ Starodavni Tirb je ležal ob Sredozemskem morju in je bil zelo pomembno trgovsko središče. Do mesta so z zahoda vodile številne morske poti, z vzhoda pa kopenske. Tirci so tako lahko trgovali z mnogimi oddaljenimi narodi in si skozi stoletja nabrali ogromno bogastva. Tirski obrtniki in trgovci so bili tako bogati, da so se imeli za zelo pomembne. (Iza. 23:8)

19., 20. Kako so se Tirci razlikovali od Gibeoncev?

¹⁹ Med vlado kralja Davida in kralja Salomona so Izraelci veliko poslovali s Tirci. Od njih so za gradnjo Davidove palače in kasneje Salomonovega templja kupovali gradbeni material in najemali delavce. (2. krn. 2:1, 3, 7–16) To so bili za Izraelce zlati časi – bili so zvesti Jehovu in on jih je blagoslavljal. (1. kra. 3:10–12; 10:4–9) Zato je na tisoče Tircev imelo priložnost spoznati Jehova in na lastne oči videti koristi, ki jih imajo tisti, ki mu služijo.

²⁰ Žal prebivalci Tira niso izkoristili te priložnosti. Njihovo življenje se je še naprej vrtelo okoli materialnih stvari. Niso posnemali prebivalcev mogočnega kanaanskega mesta Gibeon. Ti so samo bežno slišali o Jehovovih čudežnih delih in to jih je prepričalo, da so mu začeli služiti. (Joz. 9:2, 3, 22–10:2) Na koncu so Tirci celo nasprotovali Jehovovim častilcem in nekatere od njih prodali kot sužnje. (Ps. 83:2, 7; Joel 3:4, 6; Amos 1:9)

21., 22. Kaj se je zgodilo s Tirom in zakaj?

²¹ Jehova je po preroku Ezekielu glede Tira rekel: »Ukrepal bom proti tebi, o Tir. Proti tebi bom dvignil mnogo narodov, tako kakor morje dviguje svoje valove. Porušili bodo tvoje obzidje in podrli tvoje stolpe, jaz pa bom s tebe postrgal prst in te spremenil v golo skalo.« (Ezek. 26:1–5) Prebivalci Tira so se zanašali na svoje bogastvo. Mislili so, da jih lahko varuje tako kot 46 metrov visoko obzidje na otoškem delu mesta. Zgodilo se jim je točno to, pred čimer je opozarjal Salomon: »Bogat človek si domišlja, da je njegovo bogastvo kakor utrjeno mesto, da je kakor obzidje, ki ga ščiti.« (Preg. 18:11)

²² Da bogastvo in obzidje ne nudita prave zaščite, so Tirci ugotovili, ko so jih napadli Babilonci, potem pa še Grki. S tem se je izpolnila Ezekielova prerokba. Babilonci so po uničenju Jeruzalema 13 let oblegali Tir. (Ezek. 29:17, 18) Nato je leta 332 pr. n. št. Aleksander Veliki izpolnil neverjetno podrobnost Ezekielove prerokbe.c Njegova vojska je zbrala ruševine kopenskega dela mesta, kot so kamni, les in zemlja. Nato so to pometali v morje in tako naredili nasip do otoškega dela. (Ezek. 26:4, 12) Aleksandrovi vojaki so prebili obzidje, izropali mesto, ubili na tisoče vojakov in civilistov, na desettisoče pa so jih prodali kot sužnje. Prebivalci Tira so morali spoznati, kdo je Jehova, in da jih njihovo »veliko bogastvo« ne more zaščititi. (Ezek. 27:33, 34)

23. Kaj se lahko naučimo od prebivalcev Tira?

²³ Kaj se lahko naučimo od prebivalcev Tira? Bogastvo ima »varljivo moč«. (Mat. 13:22) Zato na materialne stvari ne želimo gledati kot na obzidje, ki nas varuje. Ne moremo »sužnjevati Bogu in Bogastvu«. (Beri Matej 6:24.) Samo tisti, ki Jehovu služijo iz vse duše, se počutijo zares varne. (Mat. 6:31–33; Jan. 10:27–29) Tako kot so se do potankosti izpolnile prerokbe glede Tira, se bodo izpolnile tudi glede konca te stvarnosti. Jehova bo uničil pohlepni in sebični trgovski sistem tega sveta. Takrat bodo tisti, ki se zanašajo na bogastvo, prisiljeni spoznati, kdo je Jehova.

Politična sila, ki je bila kot »navadna slamica«

24.–26. a) Zakaj je Jehova za Egipt rekel, da je kot »navadna slamica«? b) Kako se je Zedekija odzval na Jehovove nasvete in kakšne so bile posledice?

²⁴ Egipt je imel precejšnjo politično oblast na območju Obljubljene dežele. Tako je bilo že pred Jožefovim časom pa vse do časa, ko so Babilonci napadli Jeruzalem. Ker je že tako dolgo obstajal, je bil videti stabilen kot mogočno staro drevo. Ampak v primerjavi z Jehovom je bil šibek kot »navadna slamica«. (Ezek. 29:6)

²⁵ Kralj Zedekija, ki se je zelo oddaljil od pravega čaščenja, se tega dejstva glede Egipta ni zavedal. Jehova mu je po Jeremiju rekel, naj uboga babilonskega kralja Nebukadnezarja. (Jer. 27:12) Zedekija je celo prisegel pri Jehovovem imenu, da se Babiloncem ne bo uprl. Ampak kasneje ni upošteval Jehovovih nasvetov in prelomil je prisego, ki jo je dal Nebukadnezarju. Obrnil se je na Egipt, da bi mu pomagal v boju proti Babiloncem. (2. krn. 36:13; Ezek. 17:12–20) S tem da so se Izraelci zanašali na politično moč Egipta, so sami sebi povzročili veliko škodo. (Ezek. 29:7) Egipt se je mogoče zdel strašen kot »velika morska pošast«. (Ezek. 29:3, 4) Ampak Jehova je rekel, da ga bo ujel, tako kot lovci ujamejo nilskega krokodila – v čeljust mu bo dal kavlje, ga odvlekel in uničil. To se je zgodilo, ko je nad Egipt poslal Babilonce. (Ezek. 29:9–12, 19)

²⁶ Kaj se je zgodilo z nezvestim Zedekijem? Ezekiel je napovedal, da bo ta »hudobni izraelski poglavar« zaradi upora proti Jehovu izgubil krono. Njegovo kraljestvo bo propadlo. Ampak Ezekielova prerokba je dajala upanje. (Ezek. 21:25–27) Jehova je napovedal, da bo vladarstvo prevzel nekdo iz kraljevske linije, ki »ima pravico« do krone. V naslednjem poglavju te publikacije bomo videli, o kom govori ta prerokba.

27. Kaj se naučimo iz tega, da se je Izrael po pomoč obrnil na Egipt?

²⁷ Kaj se naučimo iz tega, da se je Izrael po pomoč obrnil na Egipt? Ne smemo zaupati političnim silam in misliti, da lahko poskrbijo za trajno varnost. Ne želimo biti »del sveta« niti v svojih mislih. (Jan. 15:19; Jak. 4:4) Politični sistem tega sveta je morda videti močan. V resnici pa je kot starodavni Egipt – šibek kot navadna slamica. Kako nesmiselno bi bilo zaupati v smrtnega človeka namesto v vsemogočnega Vladarja vesolja! (Beri Psalm 146:3–6.)

Narodi »bodo morali spoznati«

28.–30. a) Kako bodo narodi morali spoznati, kdo je Jehova? b) Kako Jehovovi služabniki kažejo, da vejo, kdo je Jehova?

²⁸ V Ezekielovi knjigi večkrat beremo, da je Jehova glede narodov rekel: »Morali bodo spoznati, da sem jaz Jehova.« (Ezek. 25:17) Te besede so se nedvomno uresničile v preteklosti, ko je Jehova izvršil obsodbo nad sovražniki svojega ljudstva. Ampak v večji meri se bodo izpolnile v naših dneh. Kako pa?

²⁹ Tako kot Božje ljudstvo v starih časih smo tudi mi danes obkroženi z narodi, ki na nas gledajo kot na nemočno in osamljeno ovco. (Ezek. 38:10–13) Kot bomo videli v 17. in 18. poglavju te publikacije, bodo narodi kmalu v jezi sprožili napad na Božje ljudstvo. Ko se bo to zgodilo, bodo spoznali, da je nekdo veliko močnejši od njih. Med vojno harmagedon bodo morali spoznati, da je Jehova vrhovni vladar. (Raz. 16:16; 19:17–21)

³⁰ Kaj pa bo z Jehovovimi služabniki? Jehova jih bo zaščitil in blagoslovil. Zakaj? Zato ker že zdaj vejo, kdo je Jehova. To kažejo s tem, da mu zaupajo, ga ubogajo in ga častijo tako, kot si zasluži. (Beri Ezekiel 28:26.)