»Zdaj vas je doletel konec«

1., 2. a) Zakaj so bili Judje, ki so opazovali Ezekielovo obnašanje, začudeni? (Glej sliko pri naslovu.) b) Kaj je napovedovalo Ezekielovo obnašanje?

MED pregnanci v Babilonu se hitro širi novica – prerok Ezekiel se obnaša kot čudak. Najprej je en teden sedel med njimi močno pretresen in brez besed. Nato je nenadoma vstal in se zaprl v svojo hišo. Kasneje je prišel ven, pobral opeko, jo položil pred sebe in v njo vrezal skico. Vsi, ki ga opazujejo, so zmedeni in začudeni. Zdaj pa brez besed začne graditi miniaturni oblegovalni zid. (Ezek. 3:10, 11, 15, 24–26; 4:1, 2)

² Nedvomno je prihajalo opazovat Ezekiela vedno več ljudi. Mogoče so se spraševali, kaj pomeni njegovo čudno obnašanje. To so popolnoma dojeli šele kasneje. Njegovo obnašanje je napovedovalo grozen dogodek, ki je bil posledica Jehovove pravične jeze. Za kateri dogodek je šlo? Kako je vplival na starodavni izraelski narod? In kakšen pomen ima za današnje Božje služabnike?

Ezekiel vzame opeko, pšenico in oster meč

3., 4. a) Katere tri vidike Božje obsodbe je Ezekiel prikazal? b) Kako je Ezekiel uprizoril obleganje Jeruzalema?

³ Okoli leta 613 pr. n. št. je Jehova Ezekielu dal posebno nalogo. Prikazati je moral, kako bo Jehova izvršil obsodbo nad Jeruzalemom. Na slikovit način je poudaril tri vidike te obsodbe: obleganje Jeruzalema, trpljenje njegovih prebivalcev in uničenje mesta in prebivalcev.a Poglejmo si zdaj to bolj podrobno.

⁴ Obleganje Jeruzalema. Jehova je Ezekielu rekel: »Vzemi opeko in jo položi pred sebe. Vanjo vreži skico mesta Jeruzalem. Zatem ga oblegaj.« (Beri Ezekiel 4:1–3.) Opeka je predstavljala Jeruzalem, Ezekiel pa babilonsko vojsko, po kateri bo Jehova izvršil obsodbo. Prerok je moral okoli opeke zgraditi tudi miniaturni oblegovalni zid. Poleg tega je moral narediti še oblegovalni nasip in oblegovalne ovne. S tem je prikazal, kako bodo sovražniki obkolili in napadli Jeruzalem. Da bi ponazoril, kako zelo močna bo sovražna vojska, je med sebe in mesto postavil »železno ploščo«. Nato mu je Jehova rekel, naj se zazre proti temu mestu. To je bilo »znamenje za Izraelce«, da se bo zgodilo nekaj nepredstavljivega. Jehova bo uporabil sovražnike, da bodo oblegali Jeruzalem – najpomembnejše mesto Božjega ljudstva, v katerem je bil Božji tempelj.

5. Kako je Ezekiel uprizoril, kaj se bo zgodilo s prebivalci Jeruzalema?

⁵ Trpljenje prebivalcev Jeruzalema. Jehova je Ezekielu naročil: »Vzemi pšenico, ječmen, bob, lečo, proso in piro. [...] Iz tega si naredi kruh. [...] Na dan si boš odtehtal in pojedel 20 šeklov [oziroma okoli 230 gramov] hrane.« Zakaj je moral to narediti? Jehova mu je rekel: »Povzročil bom, da bo v Jeruzalemu primanjkovalo hrane.« (Ezek. 4:9–16) V tem prizoru Ezekiel ni več predstavljal babilonske vojske. Zdaj je predstavljal prebivalce Jeruzalema. S tem, kakšen kruh si je moral narediti in koliko ga je lahko pojedel, je pokazal, da bodo zaradi obleganja v Jeruzalemu pošle zaloge hrane. Ezekiel si je moral kruh delati iz neobičajnih sestavin. To je nakazovalo, da bodo morali ljudje jesti, kar koli jim bo prišlo pod roke. Kako huda pa bo lakota? Ezekiel je rekel: »Starši bodo jedli svoje otroke in otroci bodo jedli svoje starše.« Mnoge bodo zadele »smrtonosne puščice lakote« in ljudje bodo »hirali«. (Ezek. 4:17; 5:10, 16)

6. a) Kateri vlogi je Ezekiel odigral hkrati? b) Jehova je Ezekielu naročil, naj stehta lase in brado ter jih razdeli na tri dele. Na kaj je to nakazovalo?

⁶ Uničenje Jeruzalema in njegovih prebivalcev. V tem delu preroške uprizoritve je Ezekiel odigral dve vlogi hkrati. Najprej mu je Jehova naročil: »Vzemi oster meč in ga uporabi kot britev.« (Beri Ezekiel 5:1, 2.) Ezekielova roka, v kateri je bil meč, je predstavljala Jehovovo roko – obsodbo, ki jo bo Jehova izvršil po babilonski vojski. Ezekiel je torej odigral vlogo Jehova in pokazal, kaj bo naredil. Kako pa je odigral drugo vlogo? Jehova mu je naročil: »Obrij si glavo in brado.« To je predstavljalo, kako bodo sovražniki napadli in pobili Jude. Ezekiel je torej tokrat odigral vlogo Judov in s tem pokazal, kaj se jim bo zgodilo. Jehova mu je še rekel: »Vzemi tehtnico, na njej stehtaj lase in brado ter vse to razdeli na tri dele.« To je nakazovalo, da Jehova obsodbe ne bo izvršil nepremišljeno, ampak z jasnim ciljem in temeljito.

7. Kaj je pomenilo to, kar je naredil Ezekiel z vsakim delom las in brade?

⁷ Jehova je Ezekielu naročil, naj lase in brado razdeli na tri dele in z vsakim delom nekaj naredi. (Beri Ezekiel 5:7–12.) Poglejmo, kaj točno je to pomenilo. En del je sežgal »sredi mesta«. S tem je pokazal, da bodo nekateri prebivalci Jeruzalema umrli v samem mestu. Drug del je z mečem razsekal »okrog mesta«. S tem je pokazal, da bodo nekateri prebivalci ubiti zunaj mesta. Tretji del pa je raznesel veter. S tem je pokazal, da bodo nekateri preživeli in se razbežali med narode. Ampak Jehova bo za njimi »poslal meč«. To je pomenilo, da ne bodo nikjer uživali miru.

8. a) Kateri žarek upanja je vsebovala Ezekielova uprizoritev? b) Kako so se izpolnile besede iz Ezekiela 5:3?

⁸ Čeprav Ezekielova preroška uprizoritev vsebuje same črne prizore, pa vmes le posije žarek upanja. Jehova je preroku naročil: »Od te zadnje tretjine vzemi malo las in brade ter to zavij v gubo svojega oblačila.« (Ezek. 5:3) To je nakazovalo, da bodo nekateri izmed tistih, ki se bodo razbežali med narode, ostali pri življenju. Od teh se jih bo nekaj po 70-letnem pregnanstvu v Babilonu vrnilo v Jeruzalem. (Ezek. 6:8, 9; 11:17) Ali se je ta prerokba izpolnila? Seveda. To izvemo iz knjige, ki jo je nekaj časa za tem, ko se je končalo babilonsko ujetništvo, napisal Hagaj. Iz nje razberemo, da so se nekateri Judje res vrnili v Jeruzalem. To so bili »starejši«, ki »so videli prejšnjo hišo«, torej Salomonov tempelj. (Ezra 3:12; Hag. 2:1–3) Jehova je poskrbel, da se je pravo čaščenje ohranilo, tako kot je obljubil. Več o tem bomo obravnavali v 9. poglavju te publikacije. (Ezek. 11:17–20)

Kaj nam ta prerokba razkrije o prihodnjih dogodkih?

9., 10. Na katere prihodnje dogodke nas spomnijo Ezekielove uprizoritve?

⁹ To, kar je Ezekiel uprizoril, nas spomni na pomembne dogodke, ki jih je Sveto pismo napovedalo za prihodnost. Poglejmo si nekatere od njih. Jehova je v preteklosti dopustil, da se je Jeruzalemu zgodilo nekaj nepredstavljivega – uničila ga je sovražna vojska. Podobno se bo v prihodnosti zgodilo nekaj nepredstavljivega – politične sile bodo napadle vse krive verske organizacije na svetu. (Raz. 17:16–18) Uničenje Jeruzalema je bila »nesreča, kakršne še ni bilo«. Enako bosta »velika stiska« in vojna harmagedon nekaj, kar se ni zgodilo še nikoli prej. (Ezek. 5:9; 7:5; Mat. 24:21)

¹⁰ Iz Svetega pisma razberemo, da bo večina pripadnikov krive religije preživela uničenje verskih organizacij. Polni strahu bodo skupaj z drugimi iskali varno zavetje. (Zah. 13:4–6; Raz. 6:15–17) To nas spomni na prebivalce starodavnega Jeruzalema, ki so preživeli uničenje in jih je tako rekoč raznesel veter. Kot smo videli v 7. odstavku, so sicer ubežali smrti, ampak Jehova je za njimi »poslal meč«. (Ezek. 5:2) Podobno bo v prihodnosti. Kamor koli se bodo zatekli tisti, ki bodo preživeli napad na religijo, ne bodo mogli ubežati Jehovovemu meču. V harmagedonu bodo izgubili življenje tako kot vsi drugi, ki jih je Jezus primerjal s kozli. (Ezek. 7:4; Mat. 25:33, 41, 46; Raz. 19:15, 18)

11., 12. a) Kako Ezekielova prerokba o obleganju Jeruzalema vpliva na naše oznanjevanje? b) Ali bodo ljudje takrat, ko bodo politične sile napadle religijo, še vedno imeli možnost, da se rešijo? Pojasni.

¹¹ Zdaj ko razumemo, kaj ta prerokba pomeni za prihodnost, se postavi vprašanje: Kako to vpliva na naše oznanjevanje? Še bolj se zavedamo, kako nujno je drugim pomagati, da začnejo častiti Jehova. Zakaj? Ker je čas za pridobivanje »učencev med ljudmi iz vseh narodov« omejen. (Mat. 28:19, 20; Ezek. 33:14–16) Ali bodo ljudje takrat, ko bodo politične sile napadle religijo, še vedno imeli možnost, da se rešijo? Poglejmo, kaj se bo morda zgodilo: Po uničenju krivih verskih organizacij bodo ljudje v nekem smislu iz obupa iskali »videnje pri prerokih«. (Ezek. 7:26) Ampak krivi verski voditelji jim ne bodo mogli priskrbeti nobenih navodil za rešitev. Pravo duhovno vodstvo bodo lahko dobili nekje drugje.

¹² Jehovove priče med veliko stisko ne bomo nehale oznanjevati. Dobra novica, ki jo bomo razglašali, bo za ljudi vedno manj prijetna in bo podobna toči. (Raz. 16:21) To bo jasen znak, da bo ta pokvarjeni svet kmalu doletel konec. Ampak iskreni posamezniki, ki se bodo oddaljili od Babilona Velikega, bodo morda še vedno imeli možnost, da se odzovejo na naše oznanjevanje. Vse dokler bodo na zemlji Kristusovi bratje, bodo takšni posamezniki morda imeli priložnost, da podpirajo njih in njihovo delo. (Mat. 25:40)

»Glej, že prihaja!«

13. Zakaj je Jehova Ezekielu rekel, naj leži na levem boku, potem pa še na desnem?

¹³ Ezekiel ni napovedal samo tega, kako bo Jeruzalem uničen, ampak tudi kdaj. Jehova mu je rekel, naj na levem boku leži 390 dni in na desnem 40 dni. To je verjetno delal samo nekaj ur na dan. En dan je predstavljal eno leto. (Beri Ezekiel 4:4–6; 4. Mojz. 14:34.) S to uprizoritvijo se je napovedalo točno leto, ko naj bi bil Jeruzalem uničen. Kdaj se je začela »krivda Izraelcev«, ki je trajala 390 let? Očitno leta 997 pr. n. št., ko je bilo 12-rodovno kraljestvo razdeljeno na dva dela. (1. kra. 12:12–20) Kdaj pa se je začela »krivda Judovega ljudstva«, ki je trajala 40 let? Najverjetneje leta 647 pr. n. št., ko je Jeremija postal prerok in je Judovo kraljestvo jasno in glasno začel opozarjati pred uničenjem. (Jer. 1:1, 2, 17–19; 19:3, 4) Obe obdobji sta se končali leta 607 pr. n. št. – točno tistega leta, ko je bil Jeruzalem uničen, kot je napovedal Jehova.b

14. a) S čim je Ezekiel pokazal, da ne dvomi o Jehovovi točnosti? b) Kaj se je dogajalo pred uničenjem Jeruzalema?

¹⁴ Ko je Ezekiel moral ležati 390 dni in potem še 40 dni, mogoče ni razumel, katerega leta bo Jeruzalem uničen. Kljub temu je v letih pred uničenjem vedno znova Jude opozarjal pred Jehovovo sodbo. »Zdaj vas je doletel konec,« je razglašal. (Beri Ezekiel 7:3, 5–10.) S tem je pokazal, da niti malo ni dvomil, da bo Jehova izvršil obsodbo ob točno določenem času. (Iza. 46:10) Prerokoval je tudi, kaj se bo dogajalo pred uničenjem: »Prihajala bo nesreča za nesrečo.« Te nesreče so pripeljale do družbenega, verskega in političnega kolapsa. (Ezek. 7:11–13, 25–27)

15. Katere podrobnosti iz Ezekielove prerokbe so se začele izpolnjevati leta 609 pr. n. št.?

¹⁵ Prerokba o padcu Jeruzalema se je začela izpolnjevati samo nekaj let po tem, ko jo je začel Ezekiel objavljati. Leta 609 pr. n. št. je Ezekiel izvedel, da so sovražniki začeli oblegati Jeruzalem. Takrat so v mestu »zatrobili na trobente«, da bi prebivalce pozvali, da branijo mesto. Ampak zgodilo se je to, kar je napovedal Ezekiel – nihče ni šel v boj. (Ezek. 7:14) Prebivalci Jeruzalema niso branili mesta pred babilonsko vojsko. Mogoče so nekateri mislili, da jih bo rešil Jehova. V preteklosti je to že naredil. Ko so na primer Asirci hoteli napasti Jeruzalem, je Jehovov angel pobil skoraj vse asirske vojake. (2. kra. 19:32) Ampak tokrat Izraelcem noben angel ni prišel na pomoč. Kmalu je oblegano mesto postalo podobno »kotlu«, postavljenem »na ognju«. Njegovi prebivalci pa so bili v njem ujeti kot »kosi mesa«. (Ezek. 24:1–10) Po 18 mučnih mesecih je bil oblegani Jeruzalem nazadnje uničen.

»Kopičite si zaklade v nebesih«

16. Jehova vse naredi ob točno določenem času. Kako pokažemo, da temu zaupamo?

¹⁶ Kaj se lahko naučimo iz te Ezekielove prerokbe? Ali ima kakšno vezo s sporočilom, ki ga oznanjujemo, in reakcijo ljudi? Jehova je določil, kdaj bo uničena kriva religija, in tudi tokrat se bo to zgodilo ob točno določenem času. (2. Pet. 3:9, 10; Raz. 7:1–3) Sicer ne vemo točnega datuma. Ampak kot Ezekiel še naprej ubogamo Jehovovo navodilo in svarimo ljudi. Tako rekoč jim govorimo: »Zdaj vas je doletel konec.« Zakaj moramo ponavljati to sporočilo? Iz istega razloga, kot ga je imel Ezekiel.c Večina ljudi mu ni verjela, da bo Jeruzalem padel. (Ezek. 12:27, 28) Ampak kasneje so nekateri Judje, ki so bili v pregnanstvu v Babilonu, pokazali, da hočejo delati to, kar je prav, zato so se vrnili v Izrael. (Iza. 49:8) Podobno danes mnogi ne verjamejo, da so temu svetu šteti dnevi. (2. Pet. 3:3, 4) Vseeno želimo iskrenim ljudem pomagati, da spoznajo resnico, vse dokler se čas ne izteče. (Mat. 7:13, 14; 2. Kor. 6:2)

17. Kaj se bo dogajalo med veliko stisko?

¹⁷ Ezekielova prerokba nas spomni še na nekaj. Politične sile bodo napadle verske organizacije, ampak pripadniki teh organizacij ne bodo šli »v boj«, da bi jih branili. Ko bodo dojeli, da nihče ne odgovori na njihovo vpitje »Gospod, Gospod«, »bodo njihove roke mlahave« in »bodo drgetali«. (Ezek. 7:3, 14, 17, 18; Mat. 7:21–23) Kaj se bo še zgodilo? (Beri Ezekiel 7:19–21.) Jehova je glede prebivalcev starodavnega Jeruzalema rekel: »Svoje srebro bodo pometali na ulice.« Ta izjava nazorno prikaže stanje, ki bo vladalo med veliko stisko. Takrat bodo ljudje dojeli, da jih denar ne more rešiti pred uničenjem, ki jih bo doletelo.

18. Kaj se iz Ezekielove prerokbe naučimo glede prioritet?

¹⁸ Iz te Ezekielove prerokbe se naučimo, kako pomembno si je postaviti prave prioritete. Razmisli o naslednjem: Kdaj so prebivalci Jeruzalema spremenili svoje prioritete? Šele po tem, ko so ugotovili, da bo njih in njihovo mesto res doletel konec in da jih materialne stvari ne bodo rešile. Takrat so pometali stran svoje imetje in začeli iskati »videnje pri prerokih«. Ampak žal prepozno. (Ezek. 7:26) Za razliko od njih se mi popolnoma zavedamo, da je konec tega hudobnega sveta zelo blizu. Ker verjamemo Božjim obljubam, si v življenju postavljamo prave prioritete. Odločeni smo, da si kopičimo duhovne zaklade, ki imajo trajno vrednost in ne bodo nikoli vrženi »na ulice«. (Beri Matej 6:19–21, 24.)

19. Kako Ezekielove prerokbe vplivajo na nas?

¹⁹ Če potegnemo črto – kako Ezekielove prerokbe o padcu Jeruzalema vplivajo na nas? Spomnijo nas, da ni več ostalo veliko časa za oznanjevanje. Zato brez odlašanja drugim pomagamo, da postanejo Božji služabniki. Zelo smo veseli, ko iskreni ljudje začnejo častiti našega Očeta, Jehova. Tiste pa, ki se ne odločijo za ta korak, še naprej opozarjamo, tako kot je Ezekiel opozarjal Izraelce: »Zdaj vas je doletel konec.« (Ezek. 3:19, 21; 7:3) Odločeni smo, da še naprej zaupamo Jehovu. S svojim življenjem želimo kazati, da nam je čaščenje Jehova najpomembnejše. (Ps. 52:7, 8; Preg. 11:28; Mat. 6:33)