Varuj se zvijačnega srca

1., 2. Zakaj je težko ugotoviti, v kakšnem stanju je pravzaprav naše figurativno srce?

PREDSTAVLJAJ si, da te nekega zgodnjega jutra, medtem ko še ležiš v postelji, nenadoma zaboli v prsih in ti prične zmanjkovati zraka. Mogoče bi se spraševal: Ali imam srčni infarkt? Nič ne bi pomagalo, če bi zanikal, da je nekaj narobe. Potrebno bi bilo takojšnje ukrepanje. Morda bi poklical reševalno službo, da bi ti nudili strokovno medicinsko pomoč. Zdravnik bi te morda skrbno pregledal in si pri tem pomagal z elektrokardiogramom. Od pravočasne diagnoze in zdravljenja bi lahko bilo odvisno tvoje življenje.

² Kako pa je z našim figurativnim srcem? Morda ni lahko ugotoviti, v kakšnem stanju je. Zakaj? V Bibliji beremo: »Srce je zvijačnejše od česar koli drugega in je v obupu pripravljeno storiti vse. Kdo ga more razumeti?« (Jer. 17:9) Torej nas naše srce lahko prevara – navede nas lahko na mišljenje, da z nami ni v duhovnem pogledu nič narobe, čeprav drugi morda opazijo svarilne znake in so v skrbeh za nas. Zakaj se lahko zgodi, da nas srce tako prevara? Ker naša grešna nagnjenja, ki delujejo proti nam, zameglijo dejansko stanje našega srca, zamegliti pa ga skušata tudi Satan in ta stvarnost. Kar se tiče preiskovanja lastnega srca, se lahko veliko naučimo od Jeremija in Judov iz njegovih dni.

3. Katere stvari so si mnogi izbrali za svoje bogove?

³ Pri večini Judov se je izkazalo, da je njihovo srce v duhovnem pogledu oslabelo. Zapustili so edinega pravega Boga in brez kančka slabe vesti pričeli služiti kanaanskim bogovom. Jehova je narod pozval: »Kje so tvoji bogovi, ki si si jih naredil? Naj vstanejo, če te morejo rešiti ob času tvoje nesreče. Kajti tvojih bogov, o Juda, je toliko kot tvojih mest.« (Jer. 2:28) Mi nase gotovo ne gledamo kot na častilce maliških bogov. Vendar neki slovar besedo »bog« definira takole: »Oseba ali stvar, ki ima veliko veljavo.« Mnogim v svetu je na prvem mestu v življenju kariera, zdravje, družina in celo njihovi hišni ljubljenčki. Drugim največ pomenijo šport, slavne osebnosti, tehnika, potovanje ali njihove tradicije. Mnogi se posvečajo takim stvarem na škodo svojega odnosa s Stvarnikom. Ali bi se kaj takega, kar se je zgodilo Judom v Jeremijevih dneh, lahko zgodilo tudi pravim kristjanom?

ZVIJAČNO SRCE LAHKO ZAVAJA

4. Kako iskreni so bili ljudje, ki so govorili »Kje je Jehovova beseda? Naj vendar pride!«?

⁴ Gotovo se ti bo zdelo zanimivo, da je v sobesedilu Jeremijevih besed za srce rečeno, da je v obupu pripravljeno storiti vse. Jeremija se je zavedal, da ljudje govorijo: »Kje je Jehovova beseda? Naj vendar pride!« (Jer. 17:15) Toda ali so bili iskreni? To poglavje Jeremijeve knjige se začne z besedami: »Judov greh je zapisan z železnim pisalom. Z diamantno konico je vrezan v ploščo njihovega srca.« Glavni problem je bil, da so se ti Judje zanašali »na zemeljskega človeka« in se opirali »na meseno roko«, njihovo srce pa se je odvračalo od Jehova. Po drugi strani pa je majhen del Judov le zaupal Bogu in pri njem iskal vodstvo in blagoslov. (Jer. 17:1, 5, 7)

5. Kako so se Jeremijevi rojaki odzvali na Jehovove besede?

⁵ Iz tega, kako so se Judje odzvali na Božje besede, se je videlo, v kakšnem stanju je njihovo srce. (Beri Jeremija 17:21, 22.) Na primer, na šabat naj ne bi opravljali vsakodnevnega dela, saj je bil to čas za počitek in priložnost za sodelovanje v duhovnih dejavnostih. Na šabat Jeremijevi rojaki niso smeli opravljati poslovnih dejavnosti ali pa tekati po opravkih. Toda iz odziva na to zapoved vidimo, kakšno je bilo srce večine. »Niso poslušali in niso nagnili svojega ušesa, temveč so ostali trdovratni in niso poslušali niti niso sprejeli discipliniranja.« Čeprav so poznali Božjo postavo, so na stvari gledali po svoje – na šabat so pač imeli nujna opravila. (Jer. 17:23; Iza. 58:13)

6., 7. a) Kako nemodro bi lahko začel razmišljati kristjan, čeprav nam danes razred zvestega sužnja svetuje drugače? b) Kako bi to lahko vplivalo na naše obiskovanje shodov?

⁶ Čeprav nam danes ni treba upoštevati zakona o šabatu, nam je to, kako so se ti ljudje odzvali (s čimer se je razkrilo stanje njihovega srca), v pouk in svarilo. (Kol. 2:16) Ker hočemo izpolnjevati Božjo voljo, smo svoja sebična ali posvetna prizadevanja potisnili vstran. Zavedamo se, kako nespametno bi bilo, če bi Bogu skušali ugoditi tako, da bi delali, kar ustreza nam. Poleg tega verjetno poznamo mnoge, ki so se osredotočili na izpolnjevanje Božje volje in v tem našli vir prave poživitve in miru. Kako bi se torej lahko zgodilo, da bi bili zavedeni?

⁷ Kristjan bi lahko zmotno mislil, da se njemu nikoli ne bi moglo zgoditi, da bi ga srce prevaralo, tako kot je prevaralo mnoge v Jeremijevih dneh. Na primer, neki brat morda povsem razumljivo razmišlja, da mora obdržati službo, da bi lahko preživljal družino. Kaj pa, če bi zaradi tega pričel razmišljati, da potrebuje dodatno izobraževanje, zato da bi dobil ali obdržal dobro službo. Tudi to bi se lahko zdelo logično, zato bi morda sklenil, da so se časi spremenili in da si mora človek, če hoče danes preživeti, pridobiti visokošolsko izobrazbo, zato da bi obdržal službo. Kako hitro se lahko zgodi, da začne posameznik zanemarjati modre in uravnovešene nasvete, ki jih razred zvestega in preudarnega sužnja daje glede dodatnega izobraževanja, in prične izpuščati shode! Nekatere je v tem pogledu postopno preoblikovalo posvetno razmišljanje in stališče. (Efež. 2:2, 3) Biblija nas zato ustrezno svari: »Ne dovolite, da bi vas svet okoli vas stlačil v svoj kalup.« (Rim. 12:2, Phillips)a

8. a) Na kaj bi kakšen kristjan utegnil biti ponosen? b) Zakaj ni dovolj le poznati dejstev o Bogu in njegovem ravnanju z ljudmi?

⁸ Nekateri kristjani v prvem stoletju so resda bili bogati in morda so uživali tudi nekaj ugleda v svetu. Enako velja tudi za nekatere današnje kristjane. Kakšno stališče naj bi ti kristjani imeli do svojih dosežkov in kako naj bi na te sokristjane gledali mi? Jehova nam odgovarja po Jeremiju. (Beri Jeremija 9:23, 24.) Namesto da se človek baha s svojimi dosežki, je modrejše, da prizna, da je nekaj najdragocenejšega poznati Najvišjega v vsem vesolju. (1. Kor. 1:31) Kaj pa pomeni dobro poznati Jehova? No, ljudje v Jeremijevih dneh so poznali Božje ime. Prav tako so vedeli, kako je reševal njihove prednike, na primer pri Rdečem morju, med osvajanjem Obljubljene dežele, v času sodnikov in med vladanjem zvestih kraljev. Kljub temu niso zares poznali Jehova niti niso resnično verovali vanj. Vseeno pa so govorili, da so nedolžni in da se je Božja jeza gotovo odvrnila od njih. (Jer. 2:35)

KAKO NAS OBLIKUJE JEHOVA

9. Zakaj smo lahko prepričani, da je v srcu možno kaj spremeniti, in kako lahko pride do te spremembe?

⁹ Judje, ki jim je Jeremija prenesel Božje sporočilo, so morali nekaj spremeniti v svojem srcu. To je bilo možno, ker je Bog za tiste, ki se bodo vrnili iz pregnanstva, rekel: »Dal jim bom srce, da bodo spoznali, da sem jaz Jehova. In bodo moje ljudstvo, jaz pa bom njihov Bog, ker se bodo vrnili k meni.« (Jer. 24:7) Podobna sprememba je možna tudi danes. In ne samo to, večina nas lahko izboljša stanje svojega duhovnega srca. Pomembno je, da se zavzeto lotimo osebnega preučevanja Božje Besede, da jasno razumemo, kako ta vpliva na naše življenje, in da uporabljamo to, kar se naučimo o Bogu. V nasprotju z ljudmi v Jeremijevih dneh bi si morali želeti, da bi nam srce pregledal Tisti, ki preiskuje srca. Poleg tega lahko svoje srce preiščemo v luči Biblije in tudi tako, da razmišljamo o tem, kako je Jehova nam osebno že pomagal. (Ps. 17:3) Kako modro je to storiti!

10., 11. a) Zakaj je šel Jeremija k lončarju? b) Na podlagi česa Jehova oblikuje ljudi?

¹⁰ Satan hoče oblikovati ljudi tako, da jih vse stlači v isti kalup, medtem ko Bog pri oblikovanju upošteva vsakega posameznika posebej. To je vidno iz tega, kar je doživel Jeremija. Nekega dne mu je Bog naročil, naj gre v lončarjevo hišo. Lončar je ravno delal za lončarskim kolesom, in ko se mu je posoda, ki jo je oblikoval, iznakazila, je še vlažno glino enostavno oblikoval v drugo posodo. (Beri Jeremija 18:1–4.) Zakaj je bilo Jeremiju naročeno, naj opazuje lončarja pri delu, in kaj se lahko iz tega naučimo mi?

¹¹ Jehova je hotel Jeremiju in Izraelu pokazati, da ima pravico oblikovati ljudstva in narode tako, kot sam hoče. Kako Bog ravna z glino? V nasprotju s človeškimi lončarji se mu stvari nikoli ne ponesrečijo niti ne uniči dela svojih rok iz muhavosti. Jehova se odloči, kaj bo naredil z ljudmi, na podlagi tega, kako se odzovejo na njegovo oblikovanje. (Beri Jeremija 18:6–10.)

12. a) Kako se je Jojakim odzval, ko ga je Jehova skušal oblikovati? b) Kaj poučnega najdeš v pripovedi o Jojakimu?

¹² Kako torej Jehova oblikuje posameznike? Danes predvsem po Bibliji. Ko človek bere in se odziva na Božjo Besedo, pokaže, kakšen je, in Bog ga lahko oblikuje. Poglejmo si zdaj na primeru kralja Jojakima, kako je Jehova skušal oblikovati ljudi v Jeremijevih dneh, ko je šlo za vsakodnevne reči. Postava je določala »Najetega delavca [. . .] ne goljufaj«, vendar je kralj delal prav to – sonarodnjake je izkoriščal kot ceneno delovno silo, da bi si zgradil »veliko hišo«. (5. Mojz. 24:14; Jer. 22:13, 14, 17) Bog je skušal Jojakima oblikovati tako, da je k njemu pošiljal svoje preroke in mu po njih sporočal svojo besedo. Vendar je kralj sledil nagnjenju svojega zvijačnega srca. Tako kot njegovi rojaki tudi on ni hotel poslušati in je še naprej ravnal tako, kot je ravnal že od svoje mladosti. Zato je Bog zanj rekel: »Pokopali ga bodo tako kakor osla – odvlekli ga bodo in vrgli onstran jeruzalemskih vrat.« (Jer. 22:19, 21) Kako nespametno bi se bilo danes odzvati z besedami »Takšen pač sem«! Bog k nam ne pošilja prerokov, kot je bil Jeremija, vseeno pa nas ne pušča brez vodstva. Razred zvestega in preudarnega sužnja nam pomaga, da se seznanimo z biblijskimi načeli in jih uporabimo v življenju. Ta se morda dotikajo določenih vidikov vsakodnevnega življenja, na primer oblačenja in urejanja ali predvajanja glasbe in plesanja na porokah ali drugih družabnih srečanjih. Ali bomo pustili Božji Besedi, da nas oblikuje?

13., 14. a) Zakaj so jeruzalemski lastniki sužnjev privolili v osvoboditev svojih sužnjev? b) Iz česa se je videlo, kakšno je bilo srce teh lastnikov v resnici?

¹³ Razmislimo še o enem primeru. Babilonci so na prestol na Judovem posadili Zedekija kot svojega vazalnega kralja. Ta se je nato uprl, čeprav mu je Bog po Jeremiju svetoval drugače. (Jer. 27:8, 12) Zato so Babilonci prišli oblegat Jeruzalem. Kralj in njegovi knezi so menili, da bi bilo dobro narediti nekaj, kar bi bilo v skladu s Postavo, zato da bi si pridobili Božjo naklonjenost. Zedekija je vedel, da je hebrejske sužnje treba osvoboditi v sedmem letu njihovega sužnjevanja, zato se je zavezal, da bo to storil. (2. Mojz. 21:2; Jer. 34:14) Da, ker so Jeruzalem obdajali sovražniki, se jim je nenadoma zdelo modro, da ljudje osvobodijo svoje sužnje! (Beri Jeremija 34:8–10.)

¹⁴ Kasneje je prišla Jeruzalemu na pomoč egiptovska vojska, tako da so Babilonci nehali oblegati mesto. (Jer. 37:5) Kaj so naredili tisti, ki so svoje sužnje prej osvobodili? Prisilili so jih, da so jim znova pričeli služiti. (Jer. 34:11) Bistvo je, da so Judje, ko so bili v nevarnosti, na zunaj upoštevali Božje odredbe, misleč, da se bodo s tem odkupili za svoje prejšnje ravnanje. Ko pa se je nevarnost polegla, so se vrnili na stara pota. Čeprav je bilo videti, da so se podredili duhu Postave, je njihovo poznejše ravnanje razkrilo, da v srcu niso hoteli upoštevati smernic iz Božje Besede in jim pustiti, da bi jih oblikovale.

PUSTI SE OBLIKOVATI JEHOVU

15. Do katere mere naj bi se pustili oblikovati Jehovu? Navedi primer.

¹⁵ Jehova nam s pomočjo svoje svetovne organizacije osvetli biblijska načela, ki se tičejo kakšnega konkretnega ravnanja. Na primer, morda vemo, kako naj bi se odzvali, če nas kdo v občini s čim prizadene. (Efež. 4:32) Morda priznavamo, da je to, kar svetuje Biblija, prav in modro. Toda za kakšno glino se bomo izkazali? Ali se bomo res pustili oblikovati Jehovu? Če je naše srce voljno, se bomo spremenili na boljše, Veliki lončar pa nas bo oblikoval v posodo, ki bolj ustreza njegovemu namenu. (Beri Rimljanom 9:20, 21; 2. Timoteju 2:20, 21.) Naše srce ne bi smelo biti podobno Jojakimovemu ali srcu lastnikov sužnjev v Zedekijevih dneh, ampak bi morali pustiti Jehovu, da nas oblikuje za časten namen.

16. Katere pomembne resnice se je Jeremija zavedal?

¹⁶ Bog je oblikoval tudi Jeremija. Kakšno stališče je imel ta prerok? To lahko vidimo iz besed, s katerimi je priznal, da človeku ni »dana oblast, da usmerja svoje korake«. Nato pa je prosil: »Karaj me, o Jehova.« (Jer. 10:23, 24) Mladi, ali boste posnemali Jeremija? Pred sabo imate gotovo mnogo odločitev. Nekateri mladi bi radi sami usmerjali svoje korake. Ali boš pred odločitvami iskal Božje vodstvo? Ali boš tako kot Jeremija ponižno priznal, da ljudje nismo zmožni usmerjati svojih korakov? Ne pozabi, da te bo Bog oblikoval, če boš le iskal njegovo vodstvo.

17.–19. a) Zakaj je Jeremija šel na dolgo pot k Evfratu? b) Kaj bi lahko bil preizkus za Jeremijevo poslušnost? c) Kaj se je doseglo s tem, da je Jeremija izpolnil Jehovova navodila v zvezi s pasom?

¹⁷ Poslušnost Božjim napotkom je bila v Jeremijevi preroški službi nujna. Ali bi ti, če bi bil na Jeremijevem mestu, sprejel vsakršna navodila? Nekoč je Jehova naročil Jeremiju, naj kupi platnen pas in si ga nadene. Nato mu je zapovedal, naj odpotuje k Evfratu. Če vzameš v roke zemljevid, boš videl, da je bila pot do tja dolga približno 500 kilometrov. Tam je moral Jeremija skriti pas v skalno razpoko, nato pa se odpraviti nazaj v Jeruzalem. Kasneje mu je Bog naročil, naj gre znova tja in vzame pas. (Beri Jeremija 13:1–9.) Jeremija je vsega skupaj prepotoval kakih 2000 kilometrov. Kritiki Biblije preprosto ne morejo verjeti, da je potoval tako daleč in hodil več mesecev.b (Ezra 7:9) Kljub temu je bilo to tisto, kar je Bog naročil, in Jeremija je to naredil.

¹⁸ Predstavljaj si preroka, ki pešači čez judovsko hribovje in se nato, odvisno od izbrane poti, spusti do puščave, ki vodi k Evfratu. In vse to samo zato, da bi skril platnen pas! Ker ga tako dolgo ni bilo, so bili njegovi sosedje gotovo radovedni, kje je bil. Ko se je vrnil, na sebi ni imel platnenega pasu. Nato mu je Bog naročil, naj se znova odpravi na to dolgo pot in vzame pas, ki je bil takrat že uničen in »ni bil več za nobeno rabo«. Predstavljaj si, kako hitro bi lahko Jeremija pomislil: To je pa zdaj že preveč! Kakšen smisel ima sploh vse to! Toda ker ga je Bog oblikoval, je bil njegov odziv drugačen. Ni se pritoževal, ampak je naredil, kar mu je bilo naročeno!

¹⁹ Bog je Jeremiju šele po drugem potovanju pojasnil zadevo. To, kar je naredil Jeremija, je pripravilo tla za objavo tehtnega sporočila: »To hudobno ljudstvo, ki noče poslušati mojih besed, ki hodi v zakrknjenosti svojega srca in hodi za drugimi bogovi, da bi jim služilo ter se jim klanjalo, bo postalo kakor ta pas, ki ni za nobeno rabo.« (Jer. 13:10) Na kako izreden način je Jehova poučil svoje ljudstvo! Jeremija je s tem, da je bil poslušen v stvari, ki se je na prvi pogled morda zdela nesmiselna, odigral pomembno vlogo pri tem, ko je Jehova trkal svojemu ljudstvu na srce. (Jer. 13:11)

20. Zakaj utegne nekatere tvoja poslušnost begati in o čem si lahko prepričan?

²⁰ Bog danes kristjanom ne naroča, naj prehodijo več sto kilometrov, zato da bi s tem priskrbel pouk. Če vztrajaš na krščanski poti, to morda bega koga od tvojih sosedov ali znancev oziroma te zaradi tega celo kritizirajo. Mogoče je to povezano s tvojim načinom oblačenja in urejanja, tvojo izbiro šolanja in poklica ali pa s tvojim stališčem do alkoholnih pijač. Ali boš odločno sledil Božjemu vodstvu, tako kot je Jeremija? Če boš pustil, da ti Bog oblikuje srce, utegneš s svojimi odločitvami odlično pričevati drugim. V vsakem primeru bo v tvoje trajno dobro, če boš ubogal to, kar nam Jehova naroča v svoji Besedi, in če boš sledil smernicam, ki jih daje po razredu zvestega sužnja. Namesto da bi te vodilo zvijačno srce, si lahko kakor Jeremija. Bodi torej odločen, da se boš pustil oblikovati Bogu – naj iz tebe oblikuje častno posodo za trajen namen.