Kakšne prijatelje si boš izbral?

1., 2. a) Pred kakšnimi izzivi so kristjani, kar se tiče izbire družbe? b) Zakaj naj bi te zanimala Jeremijeva izbira prijateljev?

KAJ bi naredil, če bi te nekaj sodelavcev, sosedov ali sošolcev povabilo na rojstnodnevno zabavo? Kaj pa, če bi delodajalec zahteval od tebe, da se zlažeš ali narediš kaj nezakonitega? In kaj, če bi te državne oblasti pozvale k sodelovanju pri dejavnostih, s katerimi bi kršil načelo krščanske nevtralnosti? Vest bi ti verjetno narekovala, da ne privoliš v nobeno od naštetih reči, tudi če bi odklonitev s seboj prinesla posmehovanje ali grdo ravnanje.

² Kot bomo še videli, se je Jeremija pogosto znašel v podobnih kočljivih okoliščinah. Gotovo ti bo koristila razprava o nekaterih ljudeh, s katerimi je imel stike med svojim služenjem. Nekateri od njih so ga skušali odvrniti od njegove naloge. Z njimi se je moral pogosto srečevati, vendar jih nikakor ni imel za svoje prijatelje. Koristilo ti bo, če boš pozoren na to, s kom je bil prijatelj, kdo ga je podpiral in spodbujal k vztrajanju v zvestobi. Da, iz Jeremijeve izbire družbe se lahko veliko naučimo.

S KOM PRIJATELJUJEŠ?

3. Kaj je Zedekija hotel od Jeremija in kako se je Jeremija odzval?

³ Kralj Zedekija se je pred uničenjem Jeruzalema velikokrat posvetoval z Jeremijem. Zakaj? Upal je, da bo na svoja poizvedovanja o prihodnosti kraljestva dobil kakšen obetaven odgovor. Hotel je, da Jeremija objavi, da bo Bog posredoval in rešil Judovo pred sovražniki. Po svojih odposlancih je prosil Jeremija: »Prosimo, povprašaj za nas Jehova, ker se babilonski kralj Nebukadrezar bojuje proti nam. Morda bo Jehova storil za nas katero od svojih mogočnih dejanj, da se bo sovražnik umaknil od nas.« (Jer. 21:2) Bog je kralju naročil, naj se preda Babiloncem, vendar ta ni hotel ubogati. Neki učenjak je Zedekija primerjal s »pacientom, ki se vedno znova vrača k zdravniku v upanju, da ga bo ta pomiril, vendar pa ni pripravljen vzeti predpisanega zdravila«. Kaj pa Jeremija? Če bi Zedekiju povedal, kar je hotel slišati, bi si pridobil njegovo naklonjenost. Zakaj ni potem enostavno spremenil sporočila in si tako olajšal življenje? Tega ni hotel storiti, saj mu je Jehova naročil, naj oznanja padec Jeruzalema. (Beri Jeremija 32:1–5.)

4. Pred kakšno odločitvijo smo glede sklepanja prijateljstev, na primer na svojem delovnem mestu?

⁴ V nekaterih vidikih si v podobnih okoliščinah kot Jeremija. Nedvomno prihajaš v stik s sosedi, sodelavci ali sošolci, ki so na neki način tvoja družba. Toda ali boš šel še korak dlje in prijateljeval z njimi, tudi če so pokazali, da jih Božje smernice ne zanimajo? Jeremija se ni mogel povsem ogniti stikom z Zedekijem, saj je bil ta še vedno kralj, čeprav ni hotel poslušati Božjih nasvetov. Vendar pa se Jeremija ni bil dolžan ravnati po kraljevem zmotnem mišljenju ali iskati njegovo naklonjenost. Če bi ustregel Zedekijevim željam, bi ga kralj verjetno zasul z darili in mu ponudil še druge ugodnosti. Kljub temu Jeremija ni hotel popustiti pod pritiskom ali se vdati skušnjavi, da bi si bil blizu z Zedekijem. Zakaj? Jehova mu je naročil, kakšno stališče mora imeti, in tega v nobenem primeru ni hotel spremeniti. Jeremijev zgled naj bi nas navedel k temu, da bi preverili, ali nas tisti, ki smo si jih izbrali za prijatelje, spodbujajo k zvestovdanosti Bogu. Ne moreš se povsem ogniti stikom z ljudmi, ki ne služijo Bogu – najsibo na delovnem mestu, v šoli ali pa v soseščini. (1. Kor. 5:9, 10) Toda ne pozabi, da lahko, če si za svoje prijatelje izbereš takšne ljudi, ogroziš svoje prijateljstvo z Bogom.

ALI NAJ BI PRIJATELJEVAL S SKEPTIKI?

5., 6. Kako so nekateri skušali utišati Jeremija?

⁵ Zedekija ni bil edini, ki bi lahko imel negativen vpliv na Jeremija. Duhovnik Pašhur je Jeremija »udaril«, morda tako, da ga je dal kaznovati z 39 udarci. (Jer. 20:2; 5. Mojz. 25:3) Nekateri judovski knezi so mu naredili nekaj podobnega in ga potem še zaprli. Vrgli so ga v podzemno ječo, v kateri so bile razmere tako slabe, da se je po mnogo dneh zbal za svoje življenje. (Beri Jeremija 37:3, 15, 16.) Nekaj časa po tem, ko so ga izpustili iz te ječe, so drugi knezi nagovarjali Zedekija, naj ga da usmrtiti. Po njihovem mnenju je zbijal moralo judovskim četam. Zaradi tega so ga dali vreči v vodni zbiralnik, poln blata, zato da bi tam umrl. (Jer. 38:1–4) Gotovo se spomniš, da je bil Jeremija obvarovan te strašne smrti. Vendar ti dogodki pokažejo, da tisti, ki bi morali vedeti, kaj je prav, niso verjeli besedam tega Božjega preroka in so se obrnili proti njemu.

⁶ Jeremija ni imel sovražnikov samo med ljudmi na oblasti. Ob neki priložnosti so mu nekateri možje iz njegovega rodnega mesta Anatota – lahko bi rekli njegovi sosedje – grozili s smrtjo, če ne bo nehal prerokovati. (Jer. 11:21) Ni jim bilo všeč, kar je govoril, in zaradi tega so mu grozili. Toda Jeremija ni hotel prijateljevati s svojimi sosedi, ampak si je za prijatelja izbral Jehova. Drugi njegovi sodobniki pa niso ostali samo pri besedah. Ko je z jarmom Judom nazorno prikazal, naj se pustijo podjarmiti babilonskemu kralju in tako ostanejo pri življenju, je Hananija odstranil lesen jarem z njegovega vratu in ga zlomil. Jehova naj bi po besedah tega lažnega preroka rekel: »Zlomil bom jarem babilonskega kralja.« Hananija je še istega leta umrl. In gotovo veš, kateri prerok se je izkazal za pravega. (Jer. 28:1–11, 17) Ko je bil Jeruzalem uničen, tako kot je Jeremija napovedal, Johanan in drugi vojaški poveljniki niso hoteli poslušati Božje zapovedi, naj ostanejo na Judovem. »To, kar govoriš, je laž!« so rekli Jeremiju. »Jehova, naš Bog, te ni poslal, da bi nam oznanil ‚Ne hodite v Egipt, da bi tam prebivali‘.« Jehovu so nasprotovali še tako, da so Jeremija in Baruha odpeljali s seboj v Egipt. (Jer. 42:1–43:7)

7. Kaj bi lahko preizkusilo tvojo zvestobo do Jehova?

⁷ Jeremija je več let živel obkrožen s skeptiki in nasprotniki. Razmisli, kako je ravnal v teh okoliščinah. Zlahka bi se zgodilo, da bi sprejel za prijatelje ljudi, ki so bore malo spoštovali Boga ali njegovo Besedo. Takšni ljudje so bili povsod okoli njega. Kako pa je s tabo? Kdaj pa kdaj verjetno prideš v stik z ljudmi, podobnimi tem, ki so obkrožali Jeremija. Ali jih boš sprejel za prijatelje, če močno nasprotujejo tebi in tvojemu Bogu? Kaj pa, če se po drugi strani zdijo dokaj prijetni ljudje? Ali bi se bilo modro družiti z ljudmi, ki Božjih prerokb ne jemljejo resno? Kaj misliš, ali bi si Jeremija, če bi bil na tvojem mestu, za prijatelje izbral ljudi, ki v svojem življenju ne priznavajo resnice, zapisane v Božji Besedi, ali pa zaupajo v ljudi? (2. krn. 19:2) Bog ni pustil Jeremija v nevednosti glede tega, kaj bo doletelo tiste, ki namesto v Boga zaupajo v ljudi. (Beri Jeremija 17:5, 6.) Kaj meniš o tem?

8. Omeni nekaj izzivov, pred katerimi so morda kristjani tam, kjer živiš.

⁸ Nekateri kristjani so mnenja, da bi lahko razširili posel ali dali zagon svoji karieri, če bi se družili z morebitnimi poslovnimi partnerji, ki so iz sveta. Toda ali se ne bi s takšnim ravnanjem izpostavili pokvarjeni družbi in nevarnostim, kot je umazano govorjenje ali pijančevanje? Gotovo je razumljivo, zakaj se mnogi kristjani, ko so pred takšno odločitvijo, odločijo ogniti slabe družbe, tudi če to pomeni odpovedati se morebitnemu zaslužku ali pa napredovanju v svetu. Podobno morda delodajalec ali drugi zaposleni brez obotavljanja ravnajo nepošteno do strank. Vendar pa pravi kristjani ne pustijo, da bi slab zgled ljudi okrog njih vplival nanje. Včasih se morda ni lahko odločati o takšnih zadevah. Lahko smo hvaležni za takšne zglede, kot je bil Jeremija, ki je vedno ravnal tako, da je ohranil čisto vest in, kar je še veliko pomembneje, tudi dober odnos z Bogom.

9. Zakaj je nevarno, če bi hoteli hoditi po poti, po kateri gre večina?

⁹ Jeremiju so se zaradi njegovega mišljenja in prepričanja nekateri rojaki posmehovali. (Jer. 18:18) Vseeno je bil pripravljen biti drugačen od svojih sodobnikov, ki so hodili po poti, po kateri je šla večina. (Jer. 8:5, 6) Včasih je bil celo raje sam, raje je sedel »sam zase«. To mu je bilo ljubše od slabe družbe, od prijateljevanja z ljudmi, ki bi lahko nanj slabo vplivali. (Beri Jeremija 9:4, 5; 15:17.) Kako pa je s tabo? Danes je nezvestoba Bogu, podobno kot v Jeremijevih dneh, pot, po kateri gre večina ljudi. Jehovovi služabniki so vedno morali biti previdni, ko je šlo za izbiro prijateljev. To ne pomeni, da Jeremija ni imel prijateljev. Bilo je nekaj posameznikov, ki so ga branili in podpirali. Kdo so bili ti? Zelo ti bo koristilo, da se seznaniš z njimi.

S KOM JE JEREMIJA PRIJATELJEVAL?

10., 11. a) Katera načela so vodila Jeremija pri izbiri prijateljev? b) Kdo so bili Jeremijevi prijatelji in kakšna vprašanja se porajajo glede njih?

¹⁰ Med kakšnimi ljudmi je Jeremija iskal prijatelje? Po Jehovovih navodilih je vedno znova obsojal tiste, ki so bili hudobni, goljufivi, nepravični, nasilni, neljubeči in nemoralni – tiste, ki so zapustili čisto čaščenje in se oprijeli malikovanja, s čimer so duhovno nečistovali. Rojake je rotil: »Odvrnite se, prosim, vsak od svoje hudobne poti, popravite svoje poti in svoja dejanja.« (Jer. 18:11) Jeremija je tudi po uničenju Jeruzalema povzdigoval Božjo »srčno dobrotljivost«, njegovo »usmiljenje« in »zvestobo«. (Žal. 3:22–24) Za prijatelje je hotel samo tiste, ki so zvesto služili Jehovu. (Beri Jeremija 17:7.)

¹¹ Za nekatere Jeremijeve prijatelje vemo, kdo so bili. Med njegovimi zavezniki so očitno bili Ebed Meleh, Baruh, Seraja in Šafanovi sinovi. Morda se sprašujemo: »Kakšni so bili ti možje? V kakšnem odnosu so bili z Jeremijem? Kako so se izkazali za njegove dobre prijatelje? In kako so mu pomagali, da je ostal značajen?« Skušajmo zdaj odgovoriti na ta vprašanja, pri tem pa imejmo v mislih svoje okoliščine.

12. a) Kaj sta imela skupnega Jeremija in Baruh, prikazana na strani 58? b) Kdo je bil Seraja in kaj vemo o njem?

¹² Videti je, da je bil Jeremijev najtesnejši prijatelj Nerijajev sin Baruh. Jeremija mu je zaupal nalogo, da po njegovem nareku zapiše Jehovova naznanila in da nato prebere napisani zvitek, najprej v javnosti, nato pa še pred Judovimi knezi. (Jer. 36:4–8, 14, 15) Baruh je tako kot Jeremija verjel in bil prepričan, da se bo zgodilo to, kar je Bog napovedal. V zadnjih 18 viharnih letih na Judovem sta doživljala podobne stvari. Veliko časa sta preživljala skupaj, ko sta sodelovala pri nalogi, ki sta jo dobila od Boga. Oba sta se spoprijemala s težavami in sta se morala skrivati pred sovražniki. In obema je Jehova namenil osebno spodbudo. Baruh je, kot kaže, izhajal iz ugledne pisarske družine na Judovem. Sveto pismo ga imenuje »tajnik«. Njegov brat Seraja je imel pomembno državno službo. Kasneje je podobno kot Baruh sodeloval z Jeremijem pri razglašanju Jehovovih preroških objav. (Jer. 36:32; 51:59–64) To, da sta bila ta Nerijajeva sinova pripravljena sodelovati z njim v težavnih časih, je Jeremija gotovo okrepilo in spodbudilo. Tudi tebi so lahko vir moči in spodbude tisti, ki zvesto skupaj s tabo služijo Jehovu.

13. Kako se je Ebed Meleh, kot je prikazano na 63. strani, izkazal za dobrega Jeremijevega prijatelja?

¹³ Ebed Meleh je bil še en izjemen Jeremijev zaveznik. Ko so besni knezi vrgli Jeremija v vodni zbiralnik, zato da bi tam umrl, se je na njegovo stran drznil postaviti tujec. To je bil Etiopijec Ebed Meleh, ki je bil evnuh oziroma uradnik v kraljevi hiši. Javno je pristopil k Zedekiju, ki je sedel pri Benjaminovih vratih, in ga pogumno prosil za dovoljenje, da bi Jeremija rešil iz zbiralnika, polnega blata. Ko je šel Ebed Meleh reševat Jeremija, je s seboj vzel 30 mož, iz česar bi lahko sklepali, da je pričakoval, da jih bodo Jeremijevi sovražniki skušali ovirati. (Jer. 38:7–13) Ne vemo, koliko stikov sta imela Ebed Meleh in Jeremija. Toda glede na njuno prijateljstvo z Jehovom je logično sklepati, da sta bila dobra prijatelja. Ebed Meleh je vedel, da je Jeremija Jehovov prerok. Glede knezov je rekel, da so »slabo ravnali«. In za to, da bi naredil, kar je prav, je bil pripravljen tvegati svoj položaj. Da, Ebed Meleh je bil dober človek. O tem smo lahko prepričani, saj mu je sam Jehova zagotovil: »Tebe bom tistega dne [ko bo Jeruzalem doletela nesreča] rešil [. . .], ker si zaupal vame.« (Beri Jeremija 39:15–18.) Kakšno priznanje! Mar si ne bi tudi ti želel takšnega človeka za prijatelja?

14. Kaj vemo o Šafanovi družini in njihovih stikih z Jeremijem?

¹⁴ Med Jeremijevimi prijatelji so bili tudi člani Šafanove družine – trije od njegovih sinov in eden od njegovih vnukov. Izhajali so iz družine visokih uradnikov, saj je bil Šafan v dneh kralja Josija njegov tajnik. »Šafánov sin Ahikám je varoval Jeremija«, ko so ga njegovi sovražniki prvič skušali ubiti, »tako da ta ni bil izročen v roke ljudstvu, da bi ga usmrtilo«. (Jer. 26:24) Ahikam je imel brata po imenu Gemarja. Ko je Baruh bral Božje obsodbe na javnem kraju, ga je slišal Gemarjajev sin Miha in o tem obvestil svojega očeta in druge kneze. Skrbelo jih je, kako se bo na to odzval Jojakim, zato so Jeremiju in Baruhu svetovali, naj se skrijeta. Ko kralj ni hotel prisluhniti Božjemu sporočilu, je bil Gemarja eden od tistih, ki so ga rotili, naj zvitka ne sežge. (Jer. 36:9–25) Eden od Šafanovih sinov je bil tudi Elasa in njemu je Jeremija zaupal preroško pismo za judovske pregnance v Babilonu. (Jer. 29:1–3) Tako so torej Jeremija podpirali trije Šafanovi sinovi in en vnuk. Pomisli samo, kako zelo je moral biti Jeremija hvaležen tem možem! Prijatelji niso bili zato, ker bi imeli podoben okus glede hrane ali pijače ali ker bi jim bila všeč enaka zabava ali konjički. Njihovo prijateljstvo je temeljilo na nečem pomembnejšem.

MODRO IZBIRAJ SVOJE PRIJATELJE

15. Kakšen odličen zgled nam je Jeremija glede izbire prijateljev?

¹⁵ V odnosih, ki jih je imel Jeremija s svojimi slabimi in dobrimi sodobniki, lahko najdeš nekaj poučnega tudi zase. Kralj, številni knezi, lažni preroki in vojaški poveljniki so pritiskali na Jeremija, da bi spremenil svoje sporočilo. Toda on se ni pustil omajati. Zaradi svojega stališča jim je bil trn v peti, vendar tudi ni iskal njihovega prijateljstva. Vseskozi mu je bil najboljši prijatelj Jehova. Če si je s svojo zvestobo Bogu tu in tam nakopal kakšne sovražnike, je bila to cena, ki jo je bil pripravljen plačati. (Beri Žalostinke 3:52–59.) Vendar pa Jeremija, kot smo videli, ni bil edini, ki je bil odločen služiti Jehovu.

16., 17. a) V kakšno pomoč je lahko Jehovovemu služabniku dober prijatelj? b) Kje lahko, ne glede na državo, v kateri živiš, najdeš najboljše prijatelje?

¹⁶ Ebed Meleh je bil dober prijatelj zaradi svoje vere in zaupanja v Jehova. Bil je tako pogumen, da je odločno ukrepal in Jeremija rešil pred smrtjo. Baruh je rade volje preživljal čas z Jeremijem in mu pomagal objavljati Jehovova sporočila. Dobri prijatelji v krščanski občini so nam lahko tako dragoceni, kot sta bila Jeremiju ta dva moža. Dvajsetletna Cameron, ki je redna pionirka, ceni dober vpliv, ki ga je nanjo imela Kara, prav tako pionirka. Cameron pravi: »Kara me je tako s svojim zgledom kot z besedami spodbujala, naj na prvo mesto v življenju vedno dam Jehova.« Sestri sta živeli precej daleč narazen, vendar je Kara imela navado, da je poklicala Cameron ali pa ji je pisala, da bi preverila, ali je njena prijateljica dobro, in da bi se lahko medsebojno spodbudili. »Dobro je poznala razmere v naši družini,« se spominja Cameron. »Vedela je, kaj se je dogajalo z mojo sestro in kako težko mi je bilo, ko je sestra postala uporna in je zapustila resnico. Ves čas mi je stala ob strani in ne vem, kaj bi naredila, če v svojem življenju ne bi imela njenega pozitivnega vpliva in pomoči. Bila mi je v neverjetno oporo.«

¹⁷ V krščanski občini lahko najdeš dobre prijatelje, najsibo tvojih let ali ne. Z brati in sestrami imaš marsikaj skupnega – vero, vrednote, ljubezen do Jehova, upanje in verjetno tudi nekatere preizkušnje. Z ramo ob rami lahko sodeluješ z njimi v krščanski službi. Ko boš imel kakšne težave, te bodo lahko spodbudili, in ko se bodo oni znašli v težavah, jih boš spodbudil ti. Ko boš v Jehovovi službi doživel prijetne stvari, se bodo veselili s teboj. In ne samo to, takšna prijateljstva lahko trajajo vso večnost. (Preg. 17:17; 18:24; 27:9)

18. Kaj se iz Jeremijeve izbire prijateljev naučiš ti?

¹⁸ Pouk, ki ga dobimo iz tega, kakšne prijatelje si je izbral Jeremija, bi moral biti jasen. Ne pozabi naslednje neizpodbitne resnice: ne moreš zares prijateljevati z ljudmi, ki verjamejo v stvari, ki se bijejo z biblijskimi nauki, in hkrati ostati zvest svojemu prepričanju. Upoštevati to dejstvo je danes enako pomembno, kot je bilo v Jeremijevih dneh. Jeremija je bil pripravljen biti drugačen od večine svojih sodobnikov, zato da bi zvesto izpolnil svojo nalogo in da bi ga Jehova pri tem blagoslovil. Mar nimaš tudi ti takšnega cilja? Jeremija si je za prijatelje izbral ljudi, ki so bili iste vere in ki so ga podpirali pri izpolnjevanju njegove naloge. Da, vsak zvest kristjan se lahko od njega nauči, kako si modro izbrati prijatelje! (Preg. 13:20; 22:17)