»Povej jim naslednje«

1. a) V čem sta si Jezus in Jeremija podobna? b) Zakaj naj bi pri oznanjevanju posnemali Jeremija?

JEZUS KRISTUS nam je pri oznanjevanju dobre novice največji vzor. Vendar je treba omeniti, da so se ljudje v prvem stoletju, ko so opazovali Jezusa, včasih spomnili na preroka Jeremija. (Mat. 16:13, 14) Tako kot Jezusu je tudi Jeremiju Bog zapovedal, naj oznanjuje. Na primer, ob neki priložnosti mu je rekel: »Povej jim naslednje: ‚Jehova [. . .] govori takole.‘« (Jer. 13:12, 13; Jan. 12:49) Poleg tega je pri njegovem oznanjevanju mogoče opaziti, da je imel podobne lastnosti kot Jezus.

2. Kaj morajo danes narediti ljudje, podobno kot so morali storiti Judje v Jeremijevih dneh?

² Toda nekateri Priče utegnejo reči: »Današnje oznanjevanje je drugačno, kot je bilo v Jeremijevih dneh. Jeremija je zastopal Boga pred narodom, ki Mu je bil posvečen, medtem ko večina ljudi, ki jim oznanjujemo, ne pozna Jehova.« To je že res. Toda v Jeremijevih dneh večina Judov ni imela modrosti in je zapustila pravega Boga. (Beri Jeremija 5:20–22.) Morali so se spremeniti, če so hoteli častiti Jehova tako, kot je bilo sprejemljivo njemu. Podobno je z ljudmi danes: najsibo da se imajo za kristjane ali ne, se morajo naučiti bati Jehova in se oprijeti pravega čaščenja. Poglejmo, kako lahko v skladu z Jeremijevim zgledom služimo pravemu Bogu in pomagamo ljudem.

JEHOVA SE JE »DOTAKNIL MOJIH UST«

3. Kaj nepričakovanega je naredil Bog na začetku Jeremijevega delovanja in kako je to vplivalo na preroka?

³ Morda se spomniš, da je Jeremija na začetku svojega delovanja slišal te besede: »Pojdi k vsem, h katerim te bom poslal, in govori vse, kar ti bom zapovedal. Ne boj se njihovih obrazov, saj ‚sem jaz s teboj, da te rešujem,‘ govori Jehova.« (Jer. 1:7, 8) Nato pa je Bog naredil nekaj nepričakovanega. Jeremija nam pove, kaj: »Zatem je Jehova iztegnil svojo roko in se z njo dotaknil mojih ust. In Jehova mi je rekel: ‚Glej, v usta sem ti položil svoje besede. Danes te postavljam nad narode in nad kraljestva.‘« (Jer. 1:9, 10) Od takrat naprej je Jeremija vedel, da govori v imenu Vsemogočnega Boga.a Ker ga je Jehova povsem podpiral, je njegova gorečnost za sveto službo rastla. (Iza. 6:5–8)

4. Povej kakšen primer brata ali sestre, ki je zgled izredne gorečnosti v oznanjevanju.

⁴ Jehova se danes fizično ne dotakne nobenega od svojih služabnikov. Vendar pa jim po svojem duhu vsaja močno željo, da bi oznanjevali dobro novico. Mnogi od njih prekipevajo od gorečnosti. Vzemimo za primer Marujo iz Španije. Že več kot 40 let ima paralizirane roke in noge. Težko ji je oznanjevati od vrat do vrat, zato se domisli drugih načinov, da je dejavna v oznanjevanju. Eden od njih je pisanje pisem. Maruja narekuje vsebino pisma svoji hčeri, ta pa jo zapiše. Nekoč sta Maruja in njena »tajnica« v enem mesecu razposlali več kot 150 pisem, ki sta jim priložili po en traktat. Z njunim trudom je dobra novica prišla v večino domov v bližnji vasi. Maruja je svoji hčeri rekla: »Če eno od najinih pisem pride v roke človeku dobrega srca, naju bo Jehova blagoslovil z biblijskim poukom.« Tamkajšnji starešina piše: »Jehovu se zahvaljujem za sestre, kot je Maruja, ki druge učijo ceniti zares pomembne stvari.«

5. a) Kaj je pomagalo Jeremiju, da je ostal goreč kljub ravnodušnemu odzivu ljudi? b) Kaj meniš, kako lahko ostaneš goreč v krščanski službi?

⁵ V Jeremijevih dneh večini Jeruzalemčanov Božja resnica ni bila »v veselje«. Ali je Jeremija nehal oznanjevati, ker je bilo toliko ljudi ravnodušnih do sporočila? Ravno nasprotno! Rekel je: »Jaz pa sem poln Jehovovega srda. Komaj se še zadržujem.« (Jer. 6:10, 11) Kako lahko ostaneš tako goreč? En način je ta, da poglobljeno premišljuješ o svoji neprecenljivi prednosti, da lahko zastopaš pravega Boga. Veš, da ugledni ljudje v tem svetu blatijo njegovo ime. Pomisli tudi na to, kako verski voditelji zavajajo ljudi na tvojem področju, prav kakor so to počeli duhovniki v Jeremijevih dneh. (Beri Jeremija 2:8, 26, 27.) V nasprotju z njihovim ravnanjem pa je razglašanje dobre novice o Božjem kraljestvu, pri katerem sodeluješ tudi ti, resnično izraz Božje naklonjenosti do človeštva. (Žal. 3:31, 32) Da, premišljevanje o takšnih resnicah ti lahko pomaga, da boš še naprej goreče razglašal dobro novico in pomagal ovcam podobnim posameznikom.

6. Katere strašljive težave so se zgrinjale na Jeremija?

⁶ Gotovo se boš strinjal, da ni vedno lahko ostati goreč v krščanski službi. Tudi Jeremija je pri služenju Jehovu naletel na resne težave, med drugim se je moral soočiti z lažnimi preroki. En takšen primer lahko prebereš v 28. poglavju Jeremijeve knjige. Večina ljudi se ni menila za njegovo sporočilo in včasih je bil dokaj osamljen. (Jer. 6:16, 17; 15:17) Poleg tega se je občasno moral soočiti s sovražniki, ki so mu pretili s smrtjo. (Jer. 26:11)

»PREVARAL SI ME, O JEHOVA«

7., 8. V katerem smislu je Bog »prevaral« Jeremija?

⁷ Ko je bil Jeremija v nekem obdobju dan za dnem tarča posmeha in žalitev, je svoje občutke izpovedal Bogu. Kaj meniš, v kakšnem smislu je Jehova »prevaral« svojega zvestega preroka, kot je omenjeno v Jeremiju 20:7, 8? (Beri.)

⁸ Jehova Jeremija vsekakor ni ukanil ali zavedel s kakšno pretkano ali potuhnjeno spletko proti njemu. Ne, Bog ga je »prevaral« v pozitivnem smislu, saj je s tem dosegel nekaj dobrega. Jeremija je imel občutek, da je nasprotovanje prehudo in da sam ne bo mogel dokončati naloge, ki mu jo je dal Bog. Kljub temu mu je uspelo, in to zato, ker ga je Vsemogočni podpiral in mu pomagal. Zato bi lahko rekli, da ga je Jehova »premagal« in tako dokazal, da je veliko močnejši od Jeremija in njegovih človeških nagnjenj. Ko je ta Božji prerok že mislil, da je prišel do roba svojih zmožnosti in da ne more več naprej, mu je Jehova vlil moči, da je vseeno uspel narediti to, kar se mu je prej zdelo nemogoče. Bog se je izkazal za močnejšega od njegovih šibkosti. Jeremiju je kljub ravnodušnosti, zavračanju in nasilju uspelo še naprej oznanjati.

9. Zakaj ti lahko besede iz Jeremija 20:11 vlijejo pogum?

⁹ Jehova je bil ob Jeremiju »kakor strašen junak« in ga podpiral. (Jer. 20:11) Tudi tebe lahko okrepi, tako da boš še naprej goreč za pravo čaščenje in da boš vztrajal kljub velikim težavam. To bi si lahko predstavljal tudi tako, kot piše v nekem drugem prevodu – Jehova ti bo stal ob strani kakor »močen vojšak« oziroma vojščak. (Wolfova Biblija)

10. Kaj si odločen delati, ko doživljaš nasprotovanje?

¹⁰ Apostol Pavel je poudaril to misel, ko je kristjane, ki so doživljali nasprotovanje, spodbudil z besedami: »Vi pa se vedite tako, kot je vredno dobre novice o Kristusu. Tako bom [. . .] slišal o vas, da ste neomajni v enem duhu, da se enodušno, z ramo ob rami bojujete za vero dobre novice in da se ne daste prestrašiti svojim nasprotnikom.« (Fil. 1:27, 28) Kakor Jeremija in kristjani v prvem stoletju se lahko tudi ti pri oznanjevanju opiraš na Vsemogočnega Boga – pravzaprav bi bilo prav, da to delaš. Če se ti nekateri ljudje posmehujejo ali te napadajo, se spomni, da je Jehova na tvoji strani in da ti lahko vlije moči. To je naredil za Jeremija in tudi za mnoge tvoje brate in sestre, zato lahko to stori tudi zate. Prosi ga za pomoč in zaupaj, da te bo uslišal. Morda boš tudi ti ugotovil, da si »prevaran«, ko se boš napolnjen z Božjo močjo uspešno spoprijel z ovirami in boš namesto strahu čutil pogum. Da, mogoče boš naredil precej več, kot si si sploh kdaj mislil. (Beri Apostolska dela 4:29–31.)

11., 12. a) Kaj bi lahko naredil, da bi na svojem področju govoril z več ljudmi? b) Katere priložnosti za oznanjevanje se ti še ponujajo na tvojem področju glede na to, kar prikazuje fotografija na 39. strani?

¹¹ To, kar beremo o Jeremijevi službi, nam lahko na različne načine pomaga, da bolj učinkovito oznanjujemo dobro novico. Jeremija je po dobrih 20 letih služenja kot Jehovov prerok lahko rekel: »Ves ta čas sem vam govoril – zgodaj sem vstajal in govoril – toda niste poslušali.« (Jer. 25:3) Da, Jeremija je z delom pričenjal že v ranih jutranjih urah. Ali se lahko v tem pogledu naučimo kaj koristnega od njega? V marsikateri občini so oznanjevalci, ki zgodaj vstajajo, da bi oznanjevali ljudem na avtobusnih postajališčih in železniških postajah. Na podeželju številni Priče v ranih jutranjih urah obiščejo kmete in druge, ki so takrat že pokonci. Kaj pa ti, ali bi lahko še pri čem drugem posnemal ta vidik Jeremijevega zvestega služenja? Na primer, ali vstaneš dovolj zgodaj, tako da si navzoč že na začetku shoda za terensko službo?

¹² Poleg tega se marsikje dosegajo odlični rezultati s popoldanskim in večernim oznanjevanjem po hišah. Nekateri oznanjevalci pričujejo celo ponoči, ko obiskujejo zaposlene na bencinskih črpalkah, v restavracijah ali drugod, kjer se dela 24 ur na dan. Ali bi lahko prilagodil svoj urnik, tako da bi oznanjeval takrat, ko je največ verjetnosti, da boš res prišel v stik z ljudmi?

13., 14. a) Kakšen zgled je dal Jeremija glede opravljanja ponovnih obiskov? b) Kako se iz Jeremijevega zgleda vidi, da se je treba držati dogovorjenega časa za ponovni obisk?

¹³ Kdaj pa kdaj je Jehova zapovedal Jeremiju, naj pri vratih v tempelj ali pri vratih v Jeruzalem razglasi preroško sporočilo. (Jer. 7:2; 17:19, 20) Tako je Jehovovo besedo lahko slišalo veliko ljudi. Skozi ta vrata so namreč hodili mnogi, med drugim tudi mestni veljaki, trgovci in poslovneži, zato je z nekaterimi mimoidočimi morda govoril večkrat, da bi jim pomagal razumeti to, kar so slišali že prej. Kaj se lahko iz tega naučimo glede opravljanja ponovnih obiskov pri tistih, ki pokažejo zanimanje?

¹⁴ Jeremija je vedel, da so od tega, ali opravlja delo Božjega preroka, odvisna življenja. Ko nekoč ni mogel osebno povedati ljudem tega, kar mu je naročil Bog, je k ljudem poslal svojega prijatelja Baruha. (Beri Jeremija 36:5–8.) Kako lahko v tem posnemamo Jeremija? Ali takrat, ko stanovalcu obljubimo, da ga bomo ponovno obiskali, držimo besedo? Če ne moremo priti takrat, ko smo dogovorjeni za ponovni obisk ali biblijski pouk, ali poskrbimo, da ga obišče nekdo drug? Jezus je rekel: »Naj vaš ‚da‘ pomeni da in vaš ‚ne‘ naj pomeni ne.« (Mat. 5:37) Nadvse pomembno je, da držimo besedo, saj predstavljamo Boga resnice in reda. (1. Kor. 14:33, 40)

15., 16. a) Kako so se mnogi po Jeremijevem zgledu lotili še drugih vej oznanjevanja? b) Kaj se lahko naučiš iz tega, kar se je zgodilo neki sestri v Čilu (glej fotografijo na 40. strani)?

¹⁵ Jeremija je Jude v Babilonu spodbudil tako, da jim je napisal pismo o Jehovovi »obljubi«, da se bodo vrnili v domovino. (Jer. 29:1–4, 10) Tudi danes lahko po pismih ali po telefonu učinkovito razglašamo »obljubo« o tem, kar bo Jehova kmalu storil. Ali bi lahko s tema metodama pomagal sorodnikom ali drugim, ki živijo v oddaljenih krajih oziroma je težko priti do njih?

¹⁶ Kadar oznanjevalci Kraljestva tako kot Jeremija temeljito opravljajo svojo službo, pogosto žanjejo odlične sadove. Neka oznanjevalka v Čilu je pristopila k ženski, ki je odhajala s postaje podzemne železnice. Ženska je bila navdušena nad biblijskim sporočilom in je privolila, da biblijsko razpravo nadaljujeta pri njej doma. Toda oznanjevalka si ni zapisala, kje živi ta ženska. Kasneje je, ker se je zavedala, kako pomembno je, da neguje njeno zanimanje za resnico, prosila za pomoč Jehova. Naslednji dan je šla ob isti uri nazaj na postajo podzemne železnice. Žensko, s katero je govorila prejšnji dan, je znova srečala. Tokrat si je skrbno zapisala njen naslov in jo kasneje tudi obiskala pri njej doma, zato da bi ji pomagala razumeti Sveto pismo. Satanov svet bodo kmalu doletele Božje obsodbe. Toda za tiste, ki se pokesajo in pričnejo verjeti dobri novici, obstaja upanje. (Beri Žalostinke 3:31–33.) Zato razmišljajmo o tem dejstvu, ko vestno obdelujemo svoje področje.

»MORDA BODO POSLUŠALI«

17. Kako bi lahko na svojem področju posnemal Jeremijev pristop?

¹⁷ Jehova ni hotel, da ljudje umrejo. Kakih deset let pred uničenjem Jeruzalema je po Jeremiju pojasnil, česa se lahko nadejajo babilonski pregnanci. Beremo lahko: »Milostno se bom ozrl nanje in jih vrnil v to deželo. Zidal jih bom, ne pa podiral, sadil jih bom, ne pa ruval.« Jeremija je narodu lahko zagotovil: »Še je upanje za tvojo prihodnost.« (Jer. 24:6; 26:3; 31:17) Jeremija je, kar se tiče ljudi, privzel Jehovovo stališče. Pri opravljanju preroške službe ga je gnalo iskreno zanimanje za ljudi. Sporočal jim je besede, s katerimi jim je Jehova prigovarjal: »Odvrnite se, prosim, vsak od svoje hudobne poti, popravite svoje ravnanje.« (Jer. 35:15) Ali se lahko domisliš še kakšnega načina, da bi ljudem na svojem področju pokazal, da ti je iskreno mar zanje?

18., 19. a) Katerega stališča ne bi smeli imeti, kadar oznanjujemo dobro novico? b) Katero Jeremijevo stališče naj bi privzeli tudi mi?

¹⁸ Jeremijeva močna ljubezen do ljudi se ni nikoli ohladila. Tudi ko je bil Jeruzalem uničen, je še vedno čutil z njimi. (Beri Žalostinke 2:11.) Judje so si bili sami krivi za nesrečo, vendar jim Jeremija ni očital »Saj sem vam rekel«. Ravno nasprotno, bil je zelo žalosten, ker jih je doletelo vse to. Podobno naša krščanska služba ne sme postati nekaj mehanskega, nekaj, kar počnemo zgolj iz občutka dolžnosti. Naš trud, da bi pričevali drugim, bi moral odsevati, kako zelo ljubimo našega čudovitega Boga kot tudi ljudi, ki so ustvarjeni po njegovi podobi.

¹⁹ V tem svetu ni nobene prednosti ali položaja, ki bi lahko prekašal to, da lahko pričujemo za pravega Boga. Tako je čutil tudi Jeremija, ko je napisal: »Ko so tvoje besede prišle k meni, sem jih pojedel; in tvoja beseda me je razveselila in mi vzradostila srce, ker nosim tvoje ime, o Jehova.« (Jer. 15:16) Ko oznanjamo dobro novico, imajo še mnogi drugi priložnost spoznati in vzljubiti Tistega, ki mu dolgujejo svoje življenje. K temu bomo prispevali tako, da bomo kot Jeremija služili goreče in z ljubeznijo.