Utripača pri muhi

Kako lahko navadna hišna muha med svojim letom izvaja zapletene in natančne akrobatske manevre? Kako se ji takrat, ko zazna sunek vetra, uspe hitro spraviti v ravnotežje in leteti naprej? Odgovor se deloma skriva v majcenem izrastku, ki se imenuje haltera oziroma utripača in leži za vsakim od obeh kril.a

Razmislite: Utripača je majhen izrastek, ki ima obliko kija. Muhe med letom zamahnejo z utripačama gor in dol tolikokrat kakor s krili, vendar v nasprotni smeri. Znanstveniki so ugotovili, da utripača deluje podobno kakor bistroumno izdelan žiroskop, saj muhi pomaga, da med letom ostaja v ravnotežju.b

V Encyclopedii of Adaptations in the Natural World piše, da utripači s svojima zadebeljenima koncema »utripata vedno sem in tja, podobno kakor nihalo pri uri«. V enciklopediji še piše, da se »utripača upogne«, če se muha med letom nenadoma obrne, pa naj bo to namenoma ali zaradi nenadnega sunka vetra. »Ker to upogibanje zazna množica živčnih končičev, ki so pritrjeni na utripačo, informacije pridejo do možganov, zaradi česar muha naredi to, kar je treba, da bi lahko letela [. . .] naprej.« Zato je ta žuželka zelo okretna in jo je težko ujeti.

Inženirji ugotavljajo, da bi lahko tehnologijo, za katero so dobili navdih pri utripači, uporabili na nešteto področjih, denimo pri izdelavi robotov, mikromehanskih letečih žuželk in vesoljskih plovil. »Kdo bi si mislil, da se lahko od tako majhnega, neprivlačnega bitja, kot je muha, toliko naučimo?« je napisal inženir aeronavtike Rafal Zbikowski.

Kaj menite? Ali je utripača pri muhi, ki deluje kot žiroskop, plod evolucije ali ustvaritve?