Hudournik po imenu – hudo uren v letu — Watchtowerjeva SPLETNA KNJIŽNICA

Hudournik po imenu – hudo uren v letu

Od dopisnika »Prebudite se!« iz Kenije

PO ZRAKU LETI eno najhitrejših živih bitij na zemlji s srpastimi krili. To je majhna ptica, ki je težka le nekaj deset gramov, a se lahko zelo hitro giblje po zraku. »Hudournikom pripisujejo hitrost letenja več kot 100 milj (160 kilometrov) na uro,« piše v The Encyclopedii Americani.

Videti je, kot da se hudourniki pri letenju nič ne naprezajo, ko letijo visoko nad zemljo in se pri iskanju žuželk obračajo in nagibajo pri vratolomnih hitrostih. Hudourniki so ptice, ki v zraku preživijo največ časa, saj med letom lovijo hrano, jedo, pijejo, zbirajo gradbeni material za gnezda in se celo parijo. Za letenje porabijo toliko časa, da so staroveški opazovalci verjeli, da gredo hudourniki počivat v nebesa, nekam nevidno za oblake. Nekateri hudourniki lahko preživijo v zraku tudi do devet mesecev na leto. Te neverjetne majhne ptice očitno celo spijo med jadranjem v letu!

Oblikovani za letenje

Hudourniki so čuda aerodinamičnega oblikovanja. Imajo zmogljiva, srpasto oblikovana krila, ki so ukrivljena nazaj in izničujejo večino zaviralnih elementov, ki upočasnjujejo letenje pri večini ptic. Kadar so v višavah, pospešujejo tako, da s krili mahajo hitro in plitvo, medtem pa v presledkih kratko jadrajo.

Nenavadno okretni so deloma zaradi sposobnosti, da lahko v letu z enim krilom mahajo hitreje kakor z drugim. S takim rahlo neusklajenim mahanjem s krili lahko hudourniki naredijo ostre obrate, ne da bi zmanjšali hitrost. Zaradi tega so zelo urni, ko letijo naokoli, da bi leteče žuželke ujeli z odprtim kljunom. Hudourniki morajo pojesti veliko žuželk, da bi nadomestili ogromno energijsko porabo svojega naglega življenja. Ti okretni letalci lahko preletijo na stotine kilometrov dnevno, da bi prišli do svojega žuželčjega plena.

Hudournikova neopazna pojava zakriva njegove izredne letalne spretnosti. Tako samec kot samica sta neizrazitega videza, večinoma temno siva ali rjava. Mnogo vrst hudournikov najdemo po vsem svetu, opazovati pa jih je mogoče predvsem v tropskih in subtropskih deželah. Pozimi se tisti, ki naseljujejo severno poloblo, selijo na tisoče kilometrov v toplejše kraje.

Gnezda iz lepila

Hudourniki si delajo gnezda iz zelo nenavadnega gradbenega materiala – lastne sline! Imajo namreč posebne slinske žleze, v katerih lahko nastaja veliko sline, ki deluje kakor vezivo gnezdnih materialov.

Hudourniki redko pristanejo na tleh in ne morejo sedeti na veji, kakor to počnejo druge ptice. Noge, na katerih imajo drobne kavljaste prste, so tako kratke, da ptice ne morejo dvigniti dovolj visoko, da bi lahko popolnoma zamahnila s krili. Toda njihovi prsti so ravno primerni za to, da se oprimejo navpičnih površin, kot so strme skale, jame in zidovi zgradb. Ko pride čas za gradnjo gnezda, hudournik ne more zbirati listja, paličic ali blata s tal, kakor je to običajno pri drugih pticah. Poiskati si mora drugo pot.

Dimniški hudournik zbira vejice tako, da urno leti med drevesnimi vejami, zgrabi vejico in jo odlomi s svojim zagonom. Potem te vejice zlepi skupaj in jih z lepljivo slino pritrdi na navpično površino. Ameriški palmov hudournik se okretno giblje po zraku, grabi dlake, perje in koščke bombaža ali drugega lahkega, lebdečega materiala, ki ga pri gradnji gnezda uporabi skupaj s slino.

Drugi hudournik se primerno imenuje jamska salanganka oziroma salanganka z užitnim gnezdom. Gnezdo naredi skoraj povsem iz lastne sline, ki se strdi. Stoletja je bila slina, iz katere so ta gnezda, glavna sestavina okusnih juh iz ptičjih gnezd, ki jih imajo radi na Vzhodu. Poročajo, da za to gastronomsko poslastico vsako leto porabijo na milijone gnezd.

Eno najbolj zanimivih gnezd je iz lepilu podobne sline afriškega palmovega hudournika. Ta drobna ptica prilepi sploščene kupčke perja na spodnjo stran palmovega lista. Narobe obešeno gnezdo pogosto divje plapola v vetru. Kako drobno jajce ostane v gnezdu? David Attenborough v svoji knjigi Trials of Life pojasnjuje: »Videti je skoraj nemogoče, da bi tisto edino jajce lahko ostalo v tej skodelici. In res bi gotovo izpadlo, toda ptica ne prilepi le gnezda na list, temveč tudi jajce na gnezdo.« Gnezdo in jajce sta trdno pričvrščena na palmov list, starša pa se s kremplji oprimeta strani gnezda in menjaje se valita jajce. Ko se pišče izvali, se oprime gnezda, ki plapola v vetru, dokler se mu ne razvije letalno perje in poleti.

Očarljiv prizor je opazovati na tisoče hudournikov, ki letijo v hitrih zračnih vrtincih in glasno ščebetajo, kakor bi bili vznemirjeni. Ko jih opazujete od spodaj, se vam ob njihovi svobodi letenja porodi občutek strahospoštovanja, pa tudi cenjenja lepote njihove razumne oblikovanosti. Ni težko videti, zakaj si ti zračni akrobati z veliko spretnostjo in hitrostjo resnično zaslužijo ime urni!

[Slike na strani 17]

Planinski hudournik

Navadni evropski črni hudournik

[Vir slike]

Animals/Jim Harter/ Dover Publications, Inc.

[Slika na strani 17]

Dimniški hudournik

[Vir slike]

[Navedba vira slike na strani 16]