Biblijsko gledišče
Kako izbrati zakonskega tovariša
NEKO SAMSKO ŽENSKO SO VPRAŠALI: »ALI KDAJ RAZMIŠLJATE O TEM, DA BI SE POROČILI?« »ČE RAZMIŠLJAM?« JE BRŽ ODGOVORILA. »MUČI ME.«
JEDRNAT komentar te ženske dobro kaže, kako zelo nekateri ljudje hrepenijo po ljubezni in tovarištvu. Mnogim je to, da si poiščejo zakonskega tovariša, ena od najpomembnejših reči v življenju. Tako se po vsem svetu množijo pisarne za pomoč tem, ki želijo najti zakonskega tovariša. Kljub temu na mnogih koncih sveta število neuspešnih zakonskih zvez presega število uspešnih.
V zahodnih državah je običajno, da si ljudje sami izberejo zakonskega tovariša. Drugače pa je v nekaterih delih Azije in Afrike, kjer so še vedno v navadi dogovorjene poroke. V obeh primerih se poteka ne sme jemati nalahko. Le nekaj je še drugih življenjskih odločitev, v katerih je toliko možnosti za srečo ali žalost. Ljubeča zakonska zveza je lahko največje bogastvo in zadovoljstvo. Nasprotno pa je lahko prepirljiva zveza stalen vir bolečine in stresa. (Pregovori 21:19; 26:21)
Kakor drugi ljudje si tudi pravi kristjani želijo, da bi jim bila zakonska zveza v radost in zadovoljstvo. Želijo pa tudi ugajati Bogu in ga častiti. (Kološanom 3:23) Bog, ki je Stvarnik in Ustanovitelj zakonske zveze, zelo dobro ve, kakšne so naše resnične potrebe in kaj je za nas najboljše. (1. Mojzesova 2:22–24; Izaija 48:17–19) Poleg tega je bil v tisočletjih človekovega obstoja priča milijonom in milijonom dobrih in slabih zakonskih zvez. On ve, kaj je uspešno in kaj ne. (Psalm 32:8) Po svoji Besedi, Bibliji, daje jasna, določna načela, ki lahko pomagajo vsakemu kristjanu do zavestne odločitve. Poglejmo si nekaj teh načel.
Gledati dlje od zunanjosti
Tam, kjer lahko posamezniki svobodno izbirajo, s kom se bodo poročili, lahko spoznajo svojega morebitnega zakonskega tovariša priložnostno ali pa tako, da jim ga predstavijo prijatelji oziroma družina. Romantično zanimanje sprva pogosto zaneti telesna privlačnost. To je gotovo naravna in močna spodbuda, toda Biblija nam prigovarja, naj, ko premišljujemo o poroki, gledamo dlje od same zunanjosti.
»Lažniva je prijetnost in ničeva lepota: žena, ki se boji GOSPODA, njej veljaj hvala!« piše v Pregovorih 31:30. Apostol Peter je govoril o »neminljivem krasu krotkega in mirnega duha, ki je dragocen pred Bogom«. (1. Petrov 3:4) Da, duhovne vrednote bodočega zakonskega tovariša (vdanost te osebe Bogu in ljubezen do Boga, kakor tudi njegova oziroma njena krščanska osebnost) so mnogo bolj pomembne kakor telesna lepota. Življenjsko pomembno si je vzeti čas in se objektivno odločiti, izbrati nekoga, ki ima enake duhovne cilje in si tudi prizadeva kazati sadove Božjega duha. To bo mnogo prispevalo k srečni zakonski zvezi. (Pregovori 19:2; Galatom 5:22, 23)
‚Poročiti se samo v Gospodu‘
Zelo pomembno je, da imate s tistim, s katerim se želite poročiti, skupne cilje in verovanje. Zakonska zveza je resnični izziv, pri katerem morata oba partnerja precej prilagoditi svoje vedenje in stališče. Logično je, da se bo toliko laže prilagoditi zakonskemu tovarišu, kolikor več imata že prej skupnega.
Tako laže uvidimo, zakaj je apostol Pavel opozoril kristjane, naj se ogibajo tega, da bi ‚vlekli tuj jarem z neverniki‘. (2. Korinčanom 6:14) Pavel je vedel, da lahko poroka s kom, ki nima iste vere in razumevanja biblijskih načel, privede do sporov in nesoglasij. Opomin, naj se ‚poročimo samo v Gospodu‘, je razumen. (1. Korinčanom 7:39, NW) Odseva Božje razmišljanje. Tisti, ki to modro upoštevajo, se ognejo mnogim resnim zapletom in problemom. (Pregovori 2:1, 9)
Dogovorjene poroke
Kaj pa na področjih, kjer so še vedno običajne dogovorjene poroke? Nekateri na primer menijo, da se na jugu Indije za kakih 80 odstotkov vseh porok dogovorijo starši. Krščanski starši se sami odločijo, ali bodo upoštevali to tradicijo ali ne. Kakor koli že, takšno dogovarjanje porok se najbolje obnese, kadar so v ospredju duhovne vrednote.
Tisti, ki imajo raje dogovorjene poroke, menijo, da s tem prepuščajo odločanje v roke izkušenim in zrelim ljudem. »Nekateri starši menijo, da se, glede na starost in pomanjkanje izkušenj svojih otrok, nanje ne morejo zanesti, da bodo pravilno presodili duhovno zrelost bodočega zakonskega tovariša,« piše neki krščanski starešina iz Afrike. »Mladi so v življenju neizkušeni in se lahko odločijo čustveno,« dodaja potujoči nadzornik iz Indije. Starši poznajo osebnostne lastnosti svojih otrok bolje od kogar koli drugega, zato menijo, da imajo enkratno priložnost, da zanje modro izberejo. Poleg tega bodo modro ravnali tudi s tem, da bodo upoštevali gledišče mladeniča in mladenke.
Toda kadar se starši ne menijo za biblijska načela, lahko zaradi poznejših težav v zakonu nehote doživijo povratni udarec. Problemi lahko nastanejo zato, ker imata bodoča zakonska tovariša pogosto kaj malo priložnosti, da se prej dobro spoznata. Ko pa se, pojasnjuje krščanski oče iz Indije, »rada zvrneta krivdo na starše«.
Krščanski starši, ki se dogovarjajo za poroko, morajo razmisliti tudi o vzgibu. Kadar so pri izbiranju zakonskega tovariša v ospredju pridobitniški cilji ali želja po prestižu, se pojavijo problemi. (1. Timoteju 6:9) Zato bi se morali tisti, ki se dogovarjajo za poroko, vprašati: ‚Ali s to izbiro zagotavljam srečo in duhovno zdravje obeh? Ali pa bo ta zakonska skupnost zvišala položaj družine ali povečala bogastvo oziroma imela od tega kako finančno korist?‘ (Pregovori 20:21)
Biblijski nasvet je jasen in koristen. Kadar razmišljate o zakonskem tovarišu, bi morali biti krepost in duhovnost bodočega zakonskega tovariša, ne glede na način izbire, vedno prva skrb. S tem se da čast Bogu Jehovu, Tvorcu zakonske ureditve, zakonca pa lahko imata že na začetku trdno duhovno podlago. (Matevž 7:24, 25) To bo zelo veliko prispevalo k srečni, zadovoljujoči zvezi.