Torinski prt – Jezusovo pokopno odevalo?
Od dopisnika Prebudite se! iz Italije
Od 18. aprila do 14. junija 1998 je bil v Italiji v katedrali sv. Janeza Krstnika v Torinu postavljen na ogled prt oziroma odevalo, v katero naj bi ovili truplo Jezusa iz Nazareta. Hranili so ga v neprodušno zaprtem, neprebojnem steklenem zaboju, napolnjenem z žlahtnim plinom in tako poskrbeli za stabilne klimatske razmere.
OBISKOVALCI so hodili mimo dobro zaščitenega prta po oglednih poteh, ki so bile rahlo privzdignjene v treh višinah. Tako so ga vsi lahko kar najbolje videli. Za vnaprej rezerviran ogled so imeli na voljo dve minuti. Razpoloženi so bili različno, nekateri so bili zamaknjeni, drugi so meditirali in medtem jokali, tretji pa so bili preprosto radovedni. Poročajo, da si je prišlo prt ogledat kakih 2,5 milijona obiskovalcev.
»Kaj vam pomeni prt?« je bilo pogosto vprašanje. Za vse, ki se radi pogovarjajo o veri, je bila to priložnost, da so podrobneje preiskali to temo in ponovno prebrali tiste strani v Bibliji, ki opisujejo Jezusov pokop. (Glej okvir na naslednji strani.)
Ta prt je platneno odevalo, dolgo 436 centimetrov in široko 110 centimetrov. Na površini je odtis telesa človeka, ki naj bi, kakor trdijo, umrl nasilne smrti. Toda postavlja se vprašanje: ali so v ta torinski prt pred več kot 19 stoletji res ovili Jezusovo truplo?
Zgodovinski razvoj
»Iz prvih stoletij po Kristusu ni nikakršnega dokaza o kakem prtu,« pravi New Catholic Encyclopedia. Leta 544 n. š. so v Edessi, kraju na področju današnje Turčije, odkrili podobo, o kateri na splošno menijo, da ni bila narejena s človeškimi rokami. Predstavljala naj bi Jezusov obraz. Leta 944 n. š. so trdili, da se je ta podoba pojavila v Konstantinoplu. Toda večina zgodovinarjev ne verjame, da je to bil današnji tako imenovani torinski prt.
V Franciji je imel v 14. stoletju prt Geoffroi de Charny, leta 1453 pa je lastništvo pripadlo savojskemu vojvodi Louisu, ki je prt odstopil cerkvi v Chambéryju, glavnemu mestu Savoje. Od tod ga je leta 1578 v Torino prinesel Emmanuel Philibert.
Različna mnenja
Leta 1988 je takratni torinski nadškof, Anastasio Ballestrero, dal preiskati torinski prt po radiokarbonski metodi določanja starosti. Testi v treh prestižnih laboratorijih, v Švici, Angliji in Združenih državah, so pokazali, da naj bi bilo odevalo iz srednjega veka, torej iz obdobja precej po Kristusovi smrti. Ballestrero je sprejel razsodbo in objavil uradno izjavo: »Potem ko je cerkev zaupala vrednotenje teh rezultatov znanosti, obnavlja spoštovanje in čaščenje te častite Kristusove ikone, ki za zvestega ostaja predmet vdanosti.«
Sedanji nadškof, Giovanni Saldarini, je objavil: »Ne moremo reči, da je ta podoba res podoba Kristusa, ki so ga sneli s križa.« Sočasno pa je izjavil: »Nikakršnega dvoma ni, da lahko vernik v tem odtisu vidi podobo moža, ki ga opisujejo evangeliji.« Papež Janez Pavel II. je 24. maja leta 1998, medtem ko je bil prt postavljen na ogled, podobo poimenoval »odtis mučenega telesa Križanega«.
Kot lahko vidimo, so dokazi proti temu, da je torinski prt Jezusovo pokopno odevalo, zelo močni. Toda kaj, če je bilo Jezusovo truplo vendarle ovito v ta prt? Ali bi bilo za nekoga, ki želi ubogati biblijske nauke, primerno častiti to odevalo?
Pomislite na drugo od desetih zapovedi, ki se po rimskokatoliškem prevodu Biblije glasi: »Ne delaj si rezane podobe, tudi ne kakršne koli podobe tega, kar je zgoraj na nebu ali kar je spodaj na zemlji ali kar je v vodah pod zemljo! Ne moli jih!« (2. Mojzesova 20:4, 5, Jere, Pečjak, Snoj) Pravi kristjani si res jemljejo k srcu besede apostola Pavla: »V veri hodimo in ne v gledanju.« (2. Korinčanom 5:7, SSP; 1. Janezov 5:21)
[Okvir na strani 24]
Prt in evangeljska poročila
Evangeljski pisci pravijo, da so Jezusovo truplo, potem ko ga je Jožef iz Arimateje snel s kola, ovili »v čisto platno«. (Matevž 27:57–61; Marko 15:42–47; Lukež 23:50–56) Apostol Janez dodaja: »Prišel pa je tudi Nikodém [. . .] in prinesel okrog sto funtov zmesi mire in aloje. Vzela sta torej Jezusovo telo in ga z dišavami vred povila s povoji, kakor imajo Judje navado pokopavati.« (Janez 19:39–42, SSP)
Judje so mrtvega po običaju umili in nato truplo mazilili z olji in dišavami. (Matevž 26:12; Dejanja 9:37) Naslednje jutro, po soboti, so hotele Jezusove prijateljice končati pokopno pripravo Jezusovega trupla, ki so ga že bili položili v grobnico. Toda ko so prispele z ‚dišavami, da bi ga pomazilile‘, ga ni bilo v grobnici! (Marko 16:1–6; Lukež 24:1–3)
Kmalu zatem je prišel Peter in vstopil v grobnico. Kaj pa je našel? Očividec Janez poroča: »Videl je povoje, ki so ležali tam, in prtič, ki je bil na Jezusovi glavi, vendar ni ležal s povoji, temveč posebej zvit na drugem mestu.« (Janez 20:6, 7, SSP) Bodite pozorni, da ni nikjer omenjenega platna, le povoji in prtič. Če je Janez podrobno navedel povoje in prtič, ali ne bi bilo potem verjetno pričakovati, da bo omenil tudi platno oziroma prt, če bi bilo oziroma bil tam?
Premislite tudi o tem: če bi bila na Jezusovih pokopnih tkaninah odtisnjena njegova podoba, ali se vam ne zdi, da bi jo že takrat opazili in bi se o njej govorilo? Toda razen zapisa v evangelijih Biblija povsem molči o takšnih pokopnih tkaninah.
Celo priznani krščanski pisci iz tretjega in četrtega stoletja, od katerih so številni pisali o mnogih tako imenovanih čudežih v povezavi s številnimi relikvijami, niso omenjali prta z Jezusovo podobo. To pa je težko razumeti, saj po besedah jezuitskega učenjaka Herberta Thurstona opazovalci iz 15. in 16. stoletja »tako živo v podrobnostih in barvah opisujejo odtise na prtu, kakor da so bili ti narejeni pred nedavnim«.
[Navedba vira slike na strani 23]
David Lees/©Corbis