Ceniti ženske in njihovo delo

PRED tri tisoč leti je moški po imenu Lemuel živo opisal, kakšna je vrla, pridna žena. Njegov opis najdemo v Bibliji, v 31. poglavju knjige Pregovori. Žena, katere kvalitete je hvalil, je bila zares delavna. Skrbela je za družino, trgovala, kupovala in prodajala zemljo, izdelovala obleke za družino in delala na polju.

Vendar ta žena drugim ni pomenila le nekaj samo po sebi umevnega. ‚Otroci ji pravijo blagoslovljena in mož jo hvali,‘ beremo zanjo. Takšna žena je zaklad. Biblija pravi, da je »vredna mnogo več od rubinov«. (Pregovori 31:10–28, New International Version)

Danes morajo ženske opravljati kvečjemu le še zapletenejša dela, kot so jih v Lemuelovih dneh. V tem 20. stoletju se od njih pogosto pričakuje, da so žene, matere, negovalke, učiteljice, tiste, ki služijo kruh, kmetice, torej kar vse obenem. Veliko žensk se mora že kar junaško žrtvovati, samo da bi njihovi otroci imeli dovolj hrane. Mar si ne zaslužijo tudi vse te cenjenja in pohvale?

Ženske, ki služijo kruh

Še nikoli doslej ni bilo toliko žensk prisiljenih delati zunaj doma, da bi pomagale vzdrževati družino oziroma da bi jo morale celo same vzdrževati. V knjigi Women and the World Economic Crisis je zapisano naslednje poročilo: »Ženske ne opravljajo le hišnih opravil. Po svetu bi našli sorazmerno malo žensk, ki bi lahko rekle, da so ‚samo gospodinje‘.« Delo, ki ga opravljajo, večidel ni ravno zavidanja vredno. V revijah ali televizijskih limonadah že morda slikajo ženske kot uradnice v luksuznih pisarnah, toda resničnost je navadno povsem drugačna. Velika večina žensk na svetu mora dolge ure pošteno garati za borno denarno nagrado.

Na stotine milijonov žensk dela na polju, vzgaja rastline, obdeluje gredice ali pa redi živino. S tem delom, ki je navadno premalo ali pa sploh nič plačano, nasitijo pol sveta. »V Afriki kar 70 odstotkov hrane pridelajo ženske, v Aziji 50 do 60 odstotkov, v Latinski Ameriki pa 30 odstotkov,« piše v knjigi Women and the Environment.

Če pa ženske že imajo plačano delo, navadno zaslužijo manj od moških, in to samo zato, ker so pač ženske. Za mater, ki mora sama preživljati družino, kar se tudi vse pogosteje dogaja, je takšno zapostavljanje še zlasti hud udarec. Po poročilu Združenih narodov kar 30 do 50 odstotkov vseh družin v Afriki, na Karibih in v Latinski Ameriki vzdržuje ženska sama. Pa tudi v razvitejših deželah se mora vse več žensk samih ubijati s preživljanjem družine.

V večjem delu nerazvitega sveta so takšni primeri pogostejši zaradi revščine na podeželju. Mož, ki mora z veliko truda preživljati družino, se morda naposled odloči, da gre za delom v bližnje mesto ali celo drugo državo. Ženo pa pusti doma, da skrbi za družino. Če ima srečo, da dobi delo, pošilja domov denar, toda kljub njegovi dobri volji se to pogosto kaj kmalu konča. Družina se doma morda pogrezne v še večjo revščino in vsa njena blaginja je odvisna od matere.

Ta začarani krog, ustrezno poimenovan »feminizacija revščine«, naloži milijonom žena neznosno breme. »Za družine, ki jim načelujejo žene, in teh je po ocenah na svetu kar tretjina, je večja verjetnost, da so revne, kot za tiste, ki jim načelujejo možje, in njihovo število še kar raste,« beremo v knjigi Women and Health. Toda naj je skrb za hrano še tako težka naloga, pa ni edina težava, s katero se morajo ubadati ženske.

Mati in učiteljica

Mati mora prav tako skrbeti tudi za čustveno dobro svojih otrok. Ima zelo pomembno vlogo pri tem, da se njen otrok nauči ljubiti in imeti rad, kar je lahko ravno tako pomembno kot zadovoljiti njegove telesne potrebe. Otrok namreč med odraščanjem potrebuje toplo in varno okolje, da bi lahko odrasel v uravnovešenega človeka. Mati ima torej tudi pri tem bistveno vlogo.

Helen Bee v knjigi The Developing Child piše: »Prisrčen roditelj misli na svojega otroka, zna mu izraziti ljubezen, večkrat oziroma kar redno daje njegove potrebe pred svoje, navdušen je nad tem, kar naredi, ter se z občutkom in sočutno odziva na njegova čustva.« Otroci bi skrbni materi, ki jim naklanja takšno toplino, prav gotovo morali biti hvaležni. (Pregovori 23:⁠22)

Mnoge matere takšno prisrčno, toplo okolje otroku že od rojstva ustvarjajo z dojenjem. Še zlasti v revnejših družinah ni vrednejšega darila, ki bi ga mati lahko dala svojemu novorojenčku, kot je njeno mleko. (Glej okvir na 10. in 11. strani.) Zanimivo, da je apostol Pavel, kot nam to pove Biblija, svojo srčno navezanost na kristjane v Tesaloniki primerjal prav z ljubeznijo, ki navdaja doječo ‚mater‘, ko »neguje svoje otroke«. (1. Tesaloničanom 2:7, 8, Ekumenska izdaja)

Mati pa svoje otroke ne le hrani in neguje, je tudi njihova glavna učiteljica. »Poslušaj, sin moj, vzgojo svojega očeta, ne zametuj nauka svoje matere,« svetuje Biblija in s tem namiguje na pomembno vlogo, ki jo ima mati pri izobraževanju svojih otrok. (Pregovori 1:8, SSP) Dejstvo je, da je predvsem mati ali pa stara mati tista, ki otroka potrpežljivo uči govoriti, hoditi, opravljati hišna dela in še nešteto drugih reči.

Nepogrešljivo je sočutje

Eno največjih daril, ki jih ženska lahko da svoji družini, je sočutje. Kadar kdo v družini zboli, prav mati poleg vseh drugih nalog, ki jih ima, prevzame še vlogo negovalke. »V bistvu ženske nudijo večji del zdravstvene oskrbe na svetu,« pojasnjuje knjiga Women and Health.

Iz sočutja mati navadno tudi sebi pritrga od ust, da bi le otroci imeli kaj jesti. Raziskave odkrivajo, da se nekaterim materam zdi, da dovolj jedo, četudi so nezadostno hranjene. Tako navajene so dajati možu in otrokom večje obroke kakor sebi, da se jim sploh ne zdi, da premalo pojedo, vse dokler še lahko delajo.

Ženske včasih pokažejo svoje sočutje tudi s tem, da se zanimajo za okolje, v katerem živijo. Mar jim je za to, v kakšnem okolju živijo, saj še kako dobro občutijo posledice, kadar zemljo pustoši suša, če se širi puščava ali pa krčijo gozdovi. Ženske iz nekega indijskega mesteca so bile zelo ogorčene, ko so izvedele, da namerava lesno podjetje v bližnjem gozdu posekati kakih 2500 dreves. Ta drevesa so jim namreč pomenila hrano, gorivo in krmo. Ko so lesni delavci prišli, so bile ženske že tam, razpostavljene okoli dreves, držeč se za roke v zaščitniško sklenjenem obroču. ‚Če boste hoteli posekati ta drevesa, boste morali najprej nam posekati glave,‘ so jim dejale, in tako rešile gozd.

»Dajte ji nagrado, ki si jo zasluži«

Naj je ženska tista, ki služi kruh, ki opravlja vlogo matere, učiteljice, ali pa je vir sočutja, zasluži, da njo in njeno delo spoštujemo in priznavamo. Modri Lemuel, ki je o vrli ženi govoril tako vzvišene besede, je cenil oboje, ženino delo in nasvet. Biblija v bistvu pove, da je to napisal po vsem, kar ga je učila njegova mati. (Pregovori 31:1) Bil je prepričan, da marljive žene in matere ni prav jemati za nekaj samo po sebi umevnega. »Dajte ji nagrado, ki si jo zasluži,« je napisal. »Njena dela jo hvalijo.« (Pregovori 31:31, NIV)

Besede, ki jih je zapisal Lemuel, pa niso le odsev človeškega razmišljanja. Zapisane so namreč v Bibliji, ki pa je Božja Beseda. »Vse Sveto pismo je navdihnjeno od Boga.« (2. Timoteju 3:16, EI) Te besede izražajo stališče, ki ga ima do žensk Vsemogočni Bog, saj je prav on dal pod navdihnjenjem zapisati te vrstice v Biblijo nam v pouk.

Božja navdihnjena Beseda prav tako možem govori, naj ‚imajo [svoje žene] v časti‘. (1. Petrov 3:7, EI) In v Listu Efežanom 5:33 jim naroča: »Tudi vi, vsak posamezni naj ljubi ženo svojo tako kakor sebe.« V Listu Efežanom 5:25 pa beremo celo naslednje: »Možje, ljubite žene svoje, kakor je tudi Kristus ljubil cerkev in je samega sebe dal zanjo.« Da, Kristus je svoje sledilce tako ljubil, da je bil pripravljen zanje celo umreti. Kakšen odličen zgled nesebičnosti za može! In merila, ki jih je Jezus učil in po katerih je tudi živel, so pravzaprav odsev Božjih meril, ki so zapisana v Bibliji nam v dobro.

Vseeno pa marsikje veliko žensk kljub svojemu težaškemu delu komaj kdaj dobi priznanje za to. Kako bi si lahko ženske že sedaj izboljšale življenje? In ali je kakšna možnost, da bi se odnos do njih spremenil? Kaj si lahko obetajo?

[Okvir/slika na straneh 10, 11]

Trije načini, kako si ženska lahko izboljša življenje

Izobrazba. Na svetu je okoli 600 milijonov nepismenih žensk in mnoge med njimi niso nikoli imele možnosti hoditi v šolo. Vi ste se morda vsaj nekoliko šolali, pa vendar to ne pomeni, da se ne morete še bolj izobraziti. Ni sicer lahko, toda mnogim ženskam je uspelo. »Vera lahko zelo motivira odrasle, da se opismenijo,« pravi knjiga Women and Literacy. To, da znate sami brati Biblijo, je resnično lepa nagrada za trud, da ste se naučili brati. So pa pri tem še mnoge druge prednosti.

Pismena mati nima le večjih ekonomskih možnosti, lahko se tudi nauči zdravju koristnih navad. Koristi pismenosti zelo dobro ponazori primer iz indijske države Kerale. Glede na dohodek je to področje sicer pod povprečjem, toda kar 87 odstotkov ženskega prebivalstva je pismenega. In zanimivo je, da je v tej isti državi smrtnost novorojenčkov petkrat nižja kakor drugod v Indiji. Ženske povprečno živijo tudi 15 let dlje in vsa dekleta hodijo v šolo.

Razumljivo, da pismena mati tudi pri svojih otrocih spodbuja učni proces, pa naj je to še tako težko. Izobraževanje deklet je izvrstna naložba. Nič drugega ne more toliko vplivati na izboljšanje zdravja v družini ali pa ženinega življenja, piše v The State of the World’s Children 1991 Sklada Združenih narodov za otroke (Unicef). Ni dvoma: če znate brati in pisati ste lahko boljša mati in znate boljše služiti kruh.a

Zdravje. Matere morate paziti nase, še zlasti, če ste noseče ali dojite. Ali lahko izboljšate svojo prehrano? V Afriki ter južni in zahodni Aziji so zdravniški izvidi skoraj dvem tretjinam nosečnic pokazali, da so anemične. Zaradi anemije pa niste le šibkejše, temveč lahko imate tudi več težav pri porodu in ste dovzetnejše za malarijo. Ribe ali meso je že morebiti težko dobiti oziroma je drago, toda jajca in z železom bogato sadje ali zelenjava so morda vendarle na voljo. Naj vas vraževernost ne odvrne od tega, da jeste hranljive jedi, in nikar se zaradi krajevnih navad ne odpovejte svojemu deležu hrane, ki tudi vam kot družinskemu članu pripada.b

Dojenje je dobro za vas in za otroka. Materino mleko je cenejše, bolj higiensko in hranljivejše od vsakega nadomestka. Pri Unicefu so izračunali, da bi lahko umrlo milijon otrok manj, če bi matere svoje otroke dojile vsaj prve štiri oziroma prvih šest mesecev njihovega življenja. Če pa ima mati nalezljivo bolezen, za katero je znano, da se prenaša z materinim mlekom, bi seveda morala otroka hraniti s čim drugim, varnejšim.

Če kuhate na odprtem ognju, poskrbite, da se prostor, v katerem kuhate, primerno zrači. Knjiga Women and Health svari, da je »verjetno zdravju najbolj škodljiv poklicni dejavnik, kar jih danes poznamo, izpostavljenost dimu in strupenim plinom, ki nastajajo pri kuhanju«.

Ne kadite, pa naj vas še tako silijo. Prodirno oglaševanje cigaret v nerazvitem svetu je predvsem namenjeno ženskam. Hočejo jih prepričati, da je kajenje nekaj imenitnega. Kako daleč je to od resnice. Kajenje škodi vašim otrokom in tudi vas lahko ubije. Izračunali so, da kar četrtina vseh kadilcev nazadnje umre prav zaradi svoje odvisnosti od tobaka. Strokovnjaki pa tudi svarijo, da je zelo velika možnost, da tisti, ki pokadi prvo cigareto, postane od tobaka tudi odvisen.

Higiena. S svojim zgledom in nasveti o higieni zelo prispevate k zdravju svoje družine. V publikaciji Facts for Life lahko preberemo naslednje osnovne korake do dobre higiene:

• Vedno si umijte roke z milom in vodo po vsakem stiku z iztrebki in predno primete hrano. Glejte, da si tudi otroci umijejo roke pred jedjo.

• Uporabljajte latrino in ta naj bo čista in pokrita. Če to ni mogoče, opravite potrebo, kolikor je le mogoče stran od hiše, in iztrebek takoj zakopljite. (Primerjaj 5. Mojzesova 23:12, 13.)

• Potrudite se, da pri hiši uporabljate vedno čisto vodo. Zato naj bodo vodnjaki pokriti in za vodo uporabljajte le čiste posode.

• Če ne morete do varne, pitne vode, potem pač vodo, ki jo imate, prevrite in počakajte, da se ohladi. Neprekuhana voda je že morda videti čista, toda lahko je okužena.

• Pomnite, da se s surovo hrano veliko bolj prenašajo bolezni. Vse, kar se jé surovo, je treba pred zaužitjem oprati in nato čimprej pojesti. Sicer pa je vse treba temeljito skuhati, še zlasti meso in perutnino.

• Pazite, da je hrana čista in pokrita, tako da je insekti ali živali ne morejo okužiti.

• Odpadke sežigajte ali pa zakopavajte.c

[Podčrtne opombe]

[Slika na strani 8]

Mnoge ženske zahodnega sveta delajo po pisarnah

[Slika na straneh 8, 9]

Mnogo žensk mora delati v slabih razmerah

[Vir slike]

Godo-Foto

[Slika na strani 9]

Matere so doma učiteljice