Pogled v svet

Generacija obupa

Z raziskavami so primerjali vedenje današnjih mladih, starih od 15 do 24 let, z vedenjem mladih pred dvema generacijama in odkrili, da današnji bolj zlorabljajo droge, da se bolj vpletajo v kriminal in da jih med njimi več naredi samomor, poroča The Australian. Richard Eckersley, strateški analitik in znanstveni pisec, povzema občutke mladih z besedami: »Mladi menijo, da bi se moralo življenje hitro odvijati in biti zabavno, da bi se morali skozenj sami prebijati, da bi morali imeti odprte možnosti za izbiro življenjskega sloga, da vlade niso sposobne rešiti družbenih problemov in da so sami nemočni pri reševanju socialnih razmer.« Petnajstletna Šanu pravi: »Prebivalstvo narašča in moramo tekmovati za primanjkujoče službe, primanjkujoča stanovanja, za primanjkujoče vse.«

Nered na vesoljski postaji

Po 11 letih se ljudje, ki uporabljajo vesoljsko postajo Mir, učijo spoprijemati s problemom, poznanim tudi mnogim, ki stanujejo na Zemlji – in sicer, kaj storiti z vsemi nakopičenimi rečmi. V vesoljski breztežnosti je treba nujne potrebščine, kot so vesoljska obleka, računalniški kabli, zavoje s hrano, orodje in rezervne dele, pritrditi na tla, strop in stene. A s tem ko je neurejena zbirka reči na vsaki notranji površini nakopičena skoraj v 30 centimetrski plasti, se stene Mira zapirajo. Ko bodo utirili novo Mednarodno vesoljsko postajo, bodo na njej vesoljci morda imeli vgrajen stiskalec odpadkov. To bodo prav gotovo zelo cenili, saj morajo stanovalci Mira sedaj po obedih sami mečkati pločevinke, prazne pa vstavljati nazaj v škatle za hrano in jih pritrjevati na stene.

Bojeviti pavijani

Vozniki na eni od najprometnejših cest v Južnoafriški republiki so se na začetku tega leta srečevali z nenavadno nevarnostjo – s tuši kamnov, ki jih je lučala skupina pavijanov. Po poročilih International Herald Tribune so pavijani iz zasede napadali avtomobiliste vzdolž gorskega prelaza na cesti med Cape Townom in Johannesburgom. Sicer ne poročajo, da bi bil kdo ranjen, niti da se je zaradi tega pripetila kakšna nesreča, je pa prometna policija, da bi živali odgnala od ceste, na kamenje odgovorila s kamenjem. O kakšnih izrazitih zmagah pri tem boju s kamenjem med policijo in pavijani niso poročali.

Kadilci v Aziji

Ocenili so, da v Vietnamu kadi skoraj 73 odstotkov moških. To je »najvišja stopnja moških kadilcev na svetu«, poroča raziskava, objavljena v The Journal of the American Medical Association. V primerjavi s tem se zdi, da kadi le malo, nekaj nad 4 odstotke, Vietnamk. Podobno je tudi v drugih državah ob Tihem oceanu. V Indoneziji na primer kadi 53 odstotkov moških in 4 odstotke žensk, na Kitajskem pa 61 odstotkov moških in 7 odstotkov žensk.

Semenišče omililo pravilo o spolnosti

Semenišče episkopalne cerkve v Virginiji »je omililo svoje 25 let staro pravilo, ki je učencem in šolskemu osebju prepovedovalo spolno občevanje zunaj zakona in homoseksualnost,« poroča revija The Christian Century. Peter J. Lee, predsednik odbora, je dejal: »Poglejmo resnici v oči, večina semeniščnikov je v svojih 30-ih ali 40-ih letih. V hiši ni mater predstojnic in nobenega nočnega preverjanja.« V zadnjih 11 letih je članstvo v semenišču upadlo za 33 odstotkov. Poleg tega se je v zadnjih 25 letih povprečna starost semeniščnikov povečala s 27 na 40. »Kot predsednik odbora se trudim preprečiti, da kakšen 28-letnik ne bi bil sprejet [na semenišče] zato, ker smo odkrili, da je spolno občeval s svojo zaročenko,« je rekel Lee.

Prigrizki in zobna gniloba

Že dolgo je znano, da se v boju proti zobni gnilobi lahko veliko naredi s tem, da se jé manj sladkih prigrizkov. Še zlasti pa je pomembno, da pazite, kdaj in kako pogosto jih jeste, poroča družinski zobozdravstveni vodnik How to Keep Your Family Smiling. Ko sladkarije ali rafinirani ogljikovi hidrati pridejo v stik z zobnimi oblogami, nastane kislina. Ta kislina nato približno 20 minut napada zobno sklenino, piše v brošuri. V tem času lahko začnejo nastajati luknje. In »to se lahko zgodi vsakič, ko jeste sladek oziroma škrobni prigrizek«. Če boste torej prigriznili kaj takega, »je bolje pojesti vse naenkrat«, saj tako svoje zobe izpostavite kislini le enkrat. Če pa tak prigrizek grizljate dolgo časa, tudi napad kisline traja dlje. Da bi laže preprečili zobno gnilobo, zobozdravniki priporočajo, da si zobe umijete vsaj dvakrat dnevno. In ne pozabite si predela med zobmi očistiti z zobno nitko!

Koliko znanstveniki verjamejo v Boga

Leta 1916 je ameriški psiholog James Leuba vprašal 1000 naključno izbranih znanstvenikov, ali verjamejo v Boga. In kako so ti odgovorili? The New York Times poroča, da jih je 42 odstotkov dejalo, da verjamejo v Boga. Leuba je napovedoval, da bo z razširitvijo izobrazbe v Boga verjelo vse manj ljudi. Edward Larson z univerze v Georgiji pa je sedaj, 80 let zatem, ponovil Leubovo znano raziskavo. Z istimi vprašanji in po istih metodah je biologe, fizike in matematike vprašal, ali verjamejo v Boga, ki dejavno komunicira s človeštvom. Rezultati kažejo, da danes približno isto število znanstvenikov, kakih 40 odstotkov, pravi, da verjame v Boga. Dr. Larson sklepa, da »je Leuba napačno presodil človekov razum ali pa sposobnost znanosti, da zadovolji vse človekove potrebe«.

Po svetu potujoči virusi

V letalskih zabojnikih za odpadke so kemikalije, ki naj bi pobile viruse, vendar pa nekateri virusi izpostavitev razkužilu preživijo, poroča revija New Scientist. Mark Sobsey, okoljevarstveni znanstvenik z univerze v Severni Karolini, je testiral odpadke iz letal in odkril, da je skoraj polovica odpadkov letal, ki vozijo na mednarodnih progah in pristajajo v ZDA, vsebovala žive viruse. V Združenih državah odpadke iz letal navadno obdelajo na javnih komunalnih mestih in kasneje odložijo v okolje. Tako obstaja nevarnost, da nekaj teh virusov razširi bolezni, na primer hepatitis A in E, meningitis in otroško paralizo. Sobsey dodaja: »To, katere vse bolezni se lahko prenese po letalih po svetu, je zelo zaskrbljujoče.«

Izginjajoči Ganges

Reka Ganges, v Indiji poznana kot Ganga, je stotine milijonom hindujcem sveta. Ganges je tudi življenjska žila za kmetijstvo vzdolž vse svoje poti. Sedaj pa njegove vode hitro upadajo in za sabo puščajo obsežne površine suhe zemlje med reko in njenimi nekdanjimi bregovi, poroča India Today. Videti je, da je izrazit upad toka posledica premalo dežja, pa tudi tega, da vse več rečne vode iz zgornjega toka odvzemajo za namakanje. Poleg tega, da je v nevarnosti kmetijstvo tega območja, lahko zaradi rečnega blata, posledice pomanjkanja vode, kalkutsko pristanišče postane neplovno, še izjavlja poročilo.

Piratstvo cveti

Poročila o piratskih napadih so vse pogostejša, pravi Mednarodni obalni urad – leta 1994 so tako poročali 90 takih napadov, samo dve leti kasneje pa že 226. Zaradi takšnega porasta so zaskrbljeni tako uslužbenci trgovske mornarice kot turisti. Prava številka pa utegne biti več kot dvakrat višja, saj »se mnogi ladijski lastniki ne ubadajo s tem, da bi te pripetljaje prijavili, ker se lahko preiskave, ki temu sledijo, zavlečejo in jim s tem naprtijo stroške«, pravi londonski The Sunday Telegraph. V zadnjem času so še posebej nevarna območja v Sredozemskem morju ob Albaniji in Libiji ter v Južnokitajskem morju. Predstavnik britanske trgovske mornarice je Britance spodbudil, naj prevzamejo vodstvo v posebni mednarodni enoti ZN in se bojujejo proti piratom. Toda predstavnik ladijskih lastnikov je rekel, da »ne verjame, da bi posebna enota ZN lahko storila kaj v zvezi s tem problemom, ker se večina napadov zgodi znotraj teritorialnih voda«, je še poročal časopis.