Vojne žanjejo mlade

OTROŠTVO naj bi bilo srečen čas. Čas, ko se nas ljubkuje in varuje. Čas nedolžnosti. Mladi naj bi se igrali, učili in razvijali lastnosti, ki jim bodo pomagale odrasti v odgovorne odrasle ljudi. Otrok naj se ne bi ubijalo, in ti naj prav gotovo ne bi sami postali ubijalci. Vendar pa se v vojnah dogaja marsikaj takega, kar naj se ne bi.

Žal je vojn po svetu obilo. Žanjejo mlade, kar je pogubno tako za otroke kot otroštvo. Leta 1993 so večji boji divjali v 42 državah, politično nasilje pa je vzplamtelo v 37 drugih. In v vsaki od teh 79 držav so živeli otroci.

Mnogi današnji mladi še nikoli niso živeli v miru. Do konca leta 1995 so v Angoli boji trajali že 30 let, v Afganistanu 17 let, na Šrilanki 11 let in v Somaliji 7 let. Politiki v enem kraju za drugim z gotovostjo govorijo o »mirovnem procesu«, a neizprosen proces vojne še naprej uničuje človeška življenja.

Zaradi vojskovanja otroci trpijo že od nekdaj, toda zaradi spremenjene narave vojn v zadnjih časih je število civilnih žrtev, tudi otrok, strmo poraslo. V bojih 18. in 19. stoletja ter na začetku tega stoletja je bilo približno polovico žrtev civilistov. V drugi svetovni vojni, ki je trajala od leta 1939 do 1945, pa je bilo med vsemi žrtvami že dve tretjini civilistov, delno zaradi močnega bombardiranja mest.

Do konca osemdesetih let tega stoletja pa je število v vojnah ubitih civilistov naraslo kar na 90 odstotkov vseh vojnih žrtev! Eden od razlogov je ta, da so vojne vse kompleksnejše. Vojske se ne spopadajo več le na bojiščih. In večina današnjih bojev se ne bije med državami, temveč znotraj njih. Povrh se bojujejo v vaseh in mestih, in tam, med divjanjem in sumničenjem, ubijalci delajo kaj majhno razliko med sovražnikom in nedolžnim opazovalcem.

Vse to med otroki pobira strašen davek. Ocenili so, da je bilo samo v preteklih desetih letih, po poročilih Sklada Združenih narodov za otroke, v vojnah ubitih dva milijona otrok, pohabljenih pa od štiri do pet milijonov. Vojna je osirotela več kot milijon otrok, 12 milijonov pa jih je ostalo brez doma. In zaradi vojn kakih deset milijonov otrok doživlja duševno travmo.

Knjižnice so prepolne knjig o vojskovanju. Govorijo o tem, zakaj so se bíle določene vojne, opisujejo orožje in vojno strategijo, poveličujejo generale, ki so vodili pokole. Filmi poudarjajo razburjenje, ki ga prinaša vojna, in minimalizirajo trpljenje. Takšne knjige in filmi nedolžne žrtve kaj malo omenjajo. Nadaljnji članki bodo obravnavali, kako otroke izrabljajo kot vojake, zakaj so najbolj ranljivi med vsemi žrtvami in zakaj pravimo, da današnji otroci resnično lahko doživijo svetlo prihodnost.