Mladi vprašujejo:

Objestnost – kaj je v tem slabega

,Daj no! Saj sem se samo malo pošalil. Kaj pa je v tem takega? Poleg tega si je Ron to zaslužil.‘

MORDA si večji in močnejši od večine svojih vrstnikov. Ali pa si odrezav, ostrega jezika in nasilen. Kakor koli že, videti je, da ti ni težko koga zastrašiti, zbosti ali se pred drugimi pošaliti na njegov račun.

Pri svojih prijateljih morda z objestnostjo do drugih res izzoveš smeh, vendar pa to ni tako nedolžno. Nekateri raziskovalci pravzaprav ugotavljajo, da objestnost žrtev veliko bolj rani, kakor pa so si kdaj to zamišljali. Z neko raziskavo, ki so jo opravili med ameriško šolsko mladino, so ugotovili, da je »90 odstotkov tistih, ki so morali prenašati objestnost, dejalo, da imajo zaradi tega posledice – ocene so se jim poslabšale, postali so bolj zaskrbljeni ter ostali brez prijateljev oziroma družabnih stikov«. Na Japonskem se je neki trinajstletnik »obesil, zapustil pa je dolg podroben opis triletnega prenašanja objestnosti«.a

Zakaj pa je kdo objesten? Kako se lahko spremeniš, če se tako vedeš?

Kdo je objestnež

Biblija pripoveduje o objestnežih, ki so živeli pred Noetovim potopom. Imenovali so jih nefili – kar pomeni »tisti, ki drugim napravljajo padec«. Med njihovo strahovlado se ,je zemlja napolnila s silovitostjo‘. (1. Mojzesova 6:4, 11)

Vendar pa ni objestnež le tisti, ki druge tepe ali jih suva sem in tja. Vsak, ki z drugimi – še posebej s šibkimi in ranljivimi – ravna kruto ali žaljivo, je objestnež. (Primerjaj Propovednik 4:1.) Objestneži skušajo groziti, strahovati in nadzorovati. Toda večina to počne z besedami in ne s pestmi. Pravzaprav je najpogostejša oblika takšnega žaljivega vedenja čustvena objestnost. To so lahko žalitve, sarkazem, posmehovanje, pa tudi psovanje.

Včasih pa je objestnost lahko prikrita. Premisli na primer o tem, kako je bilo z Alenkob. Imela je prijateljice, s katerimi je odraščala. Toda s petnajstimi leti se je vse pričelo spreminjati. Alenka je postala zelo ljubka in bila deležna vedno večje pozornosti. Sama pripoveduje: »Prijateljice me niso hotele več jemati s seboj in za mojim hrbtom – ali pa celo v obraz – so o meni poniževalno govorile.« O njej so tudi razširjale laži in ji tako skušale uničiti ugled. Da, iz ljubosumja so bile do nje objestne in to na neusmiljen in krut način.

Kako postane kdo objesten

Nasilno vedenje je pogosto povezano z domačim okoljem. »Oče je bil nasilen,« pripoveduje mladi Scott, »zato sem bil nasilen tudi jaz.« Tudi Aaron je imel doma težko življenje. Spominja se: »Zavedal sem se, da ljudje poznajo razmere v moji družini – da so drugačne – a se jim nisem hotel smiliti.« Tako je Aaron pri športu moral zmagovati. Vendar mu to ni zadostovalo. Svoje nasprotnike je moral ponižati, zato se jim je zaradi poraza vedno znova posmehoval.

Nasprotno pa so Brenta vzgojili bogaboječi starši. Kljub temu priznava: »Druge sem spravljal v smeh, toda včasih nisem znal končati, zato sem koga prizadel.« Brent je iz želje, da bi se zabaval in pritegnil pozornost, prezrl občutke drugih. (Pregovori 12:18)

Na druge mlade pa je očitno vplivala televizija. Kriminalke poveličujejo ,grobijane‘ in kažejo prijaznost kot nekaj nemoškega. Priljubljene komedije so polne sarkazma. Poročila o športnih dogodkih pogosto postavljajo v ospredje borbene in robate izjave. Tudi prijatelji vplivajo na naše vedenje do drugih. Če so naši vrstniki objestni, nam ni prav nič težko potegniti z njimi, saj ne želimo, da bi se obrnili proti nam.

Naj so tvoje razmere takšne ali drugačne, pa žrtve tvojega objestnega ravnanja niso edine oškodovane.

Posledice vse življenje

V reviji Psychology Today piše: »Človek lahko postane objesten v otroštvu, toda tak je tudi, ko odraste.« Neka raziskovalna študija, o kateri poroča The Dallas Morning News, odkriva, da je »65 odstotkov fantov, ki so v drugem razredu veljali za objestneže, pri 24 letih že bilo obsojenih hudodelstev«.

Vsi objestneži resda ne postanejo kriminalci. Toda če se navadiš biti do drugih brezobziren, ti bo to pozneje v življenju lahko povzročalo hude težave. Če prideš s takšno navado v zakon, bo to lahko resno prizadelo zakonca in otroke. Morda niti ne boš mogel najti oziroma obdržati zaposlitve, saj so delodajalcem všeč taki, ki znajo shajati z drugimi. Lahko pa se boš tudi prikrajšal za prednosti v krščanski občini. »Nekoč bi se rad usposobil za starešina,« pravi Brent, »a očka mi je razložil, da mi ljudje ne bodo zaupali svojih težav, če jih bo preganjala misel, da bi jim lahko rekel kaj sarkastičnega.« (Titu 1:7)

Kako se spremeniti

Svojih napak ne vidimo vedno jasno. Sveto pismo nas opozarja, da lahko nekomu njegovo lastno ravnanje celo tako ,laska‘, da ne more ,odkriti svoje krivde in jo sovražiti‘. (Psalm 36:3, Slovenski standardni prevod, v NW 36:2) Zato lahko poskusiš vprašati roditelja, zaupnega prijatelja ali zrelega kristjana, kaj opaža on. Resnica bo morda res bolela, toda tako boš lahko uvidel, kje bi se moral spremeniti. (Pregovori 20:30) »Mislim, da mi je najbolj pomagalo to, da sem prisluhnil,« pravi Aaron. »Tisti, ki so bili odkriti, so mi povedali, kaj počnem narobe. Niso mi sicer vedno povedali tistega, kar sem želel slišati, ampak tisto, kar sem resnično potreboval.«

Ali pa to pomeni, da moraš tudi korenito spremeniti vso svojo osebnost? Ne, to bo prej stvar spopolnjevanja mišljenja in česa v vedenju. (2. Korinčanom 13:11, EI) Denimo, da si vse do zdaj menil, da si zaradi svoje velikosti, moči ali odrezavosti pomembnejši od drugih. Biblija pa nas spodbuja, naj ,po ponižnosti cenimo drug drugega više od sebe‘. (Filipljanom 2:3) Zavedaj se, da imajo drugi – ne glede na velikost ali moč – občudovanja vredne vrline, ki jih ti nimaš.

Morda se moraš znebiti tudi nagnjenja k nasilnosti ali oblastnosti. Prizadevaj si, da ,ne gledaš le na svoje, ampak tudi na to, kar je drugega‘. (Filipljanom 2:4) Ko moraš spregovoriti, naredi to brez sarkazma in tako, da ne boš nikogar žalil ali sramotil. (Efežanom 4:31)

Če te mika, da bi se zatekel k objestnosti, se spomni, da je Bog objestne nefile uničil. (1. Mojzesova 6:4–7; 7:11, 12, 22) Stoletja pozneje se je v dneh preroka Ezekiela zelo razjezil nad tistimi, ki so bili krivi ,odrivanja‘ in ,bodenja‘ nemočnih. (Ezekiel 34:21) Zavest, da Jehova sovraži objestnost, je lahko vsakemu močna spodbuda, da naredi potrebno spremembo.

Pomaga ti lahko tudi to, da ob molitvi poglobljeno premišljuješ o biblijskih načelih. Zlato pravilo se glasi: »Vse torej, kar hočete, da ljudje vam storé, tako storite tudi vi njim.« (Matevž 7:12) Ko te mika, da bi koga strahoval, se vprašaj: ,Ali bi mi bilo všeč, če bi bil kdo do mene objesten, me strahoval ali poniževal? Zakaj pa sem potem jaz do drugih takšen?‘ Biblija nam zapoveduje, naj bomo »med seboj blagi, milosrčni«. (Efežanom 4:32) Jezus nam je bil v tem popoln vzor. Bil je pomembnejši od katerega koli človeka, pa vendar je bil do drugih prijazen, spoštljiv in se je znal vživeti v njihova čustva. (Matevž 11:28–30) Ko se srečaš s kom, ki je šibkejši, ali ti celo gre na živce, poskusi ravnati enako.

Kaj pa, če si nasilen, ker te jezi to, kako se domači vedejo do tebe? Takšna jeza je včasih morda upravičena. (Primerjaj Propovednik 7:7.) A Biblija nam kljub temu odkriva, pred čim je bil posvarjen pravični mož Job: »Zato glej, da te togota ne zapelje v [hudobno ravnanje] [. . .] Varuj se, ne obračaj se h krivici.« (Job 36:18, 21) Četudi s tabo slabo ravnajo, nimaš nobene pravice, da tudi ti tako ravnaš z drugimi. Bolje bi bilo, da bi stopil k staršem in se poskusil o vsem pogovoriti z njimi. Če pa s tabo kdo res zelo slabo ravna, boš morda za zaščito pred nadaljnjo škodo potreboval pomoč od zunaj.

Morda se ni lahko spremeniti, je pa mogoče. Brent pravi: »Skoraj vsak dan o tem molim in Jehova mi je že pomagal narediti nekaj krepkih izboljšav.« Ko se boš v ravnanju z ljudmi podobno izboljšal, boš nedvomno videl, da te bodo imeli raje. Zapomni si: Ljudje se objestnežev že morda bojijo, res rad pa jih nima nihče.

[Podčrtni opombi]

[Poudarjeno besedilo na strani 19]

»Človek lahko postane objesten v otroštvu, toda tak je tudi, ko odraste«

[Slika na strani 18]

Tudi žaljenje je objestnost