V Romuniji so zborovanja potekala kljub nasprotovanju

MEDNARODNO zborovanje Jehovovih prič »Sli božanskega miru« naj bi bilo v Bukarešti v Romuniji od 19. do 21. julija 1996. To lepo evropsko glavno mesto z dvema milijonoma prebivalcev je nameravalo obiskati kakih 40.000 delegatov, med njimi tudi tisoči iz tujine. Za to priložnost so rezervirali Narodni stadion s 60.000 sedišči. Toda 24. junija so jim napačno obveščeni romunski uradniki odvzeli dovoljenje za zborovanje.

Jehovove priče so se zelo trudili, da bi prepoved preklicali, a brez uspeha. Zato so morali urediti tako, da je več tisoč tujih delegatov, povabljenih iz mnogih evropskih držav, Severne Amerike in Japonske, lahko obiskalo zborovanje v Budimpešti na Madžarskem, ki je potekalo od 12. do 14. julija. Zaradi spremembe v ,zadnji minuti‘ so imeli mnogi precej stroškov, nevšečnosti in bili so razočarani.

Kaj pa so lahko uredili glede domačih romunskih delegatov? Povezali so se z uradniki v mestih Cluj Napoca ter Brašov in nazadnje so lahko imeli zborovanji tam, in sicer od 19. do 21. julija. Toda mnogi Romuni v ti dve mesti niso mogli priti. Zato sta od 13. do 15. septembra potekali še dve zborovanji, eno v Baia Mare, drugo pa v Bukarešti.

Zakaj prvotnega zborovanja v Bukarešti niso dovolili? In zakaj so nekateri uradniki kasneje spremenili gledišče, tako da so zborovanja v Romuniji lahko bila, eno teh tudi v Bukarešti?

Kdo je stal za nasprotovanjem

Med mednarodnim zborovanjem v Budimpešti, je madžarski časopis Színes Vasárnap glede Jehovovih prič opazil: »Jehovove priče so načrtovali, da bodo letni mednarodni shod imeli v Bukarešti, a jim tega zaradi nasprotovanja pravoslavnih kristjanov romunski uradniki niso dovolili.« Da je za nasprotovanjem stala cerkev, je postalo splošno znano. Tako je na primer albanyjski (New York, ZDA) časopis Times Union poročal: »Pravoslavni patriarh Teoktist je pravoslavne vernike posvaril, naj se pazijo, po njegovih besedah, ,heretičnih‘ verjetij Jehovovih prič.«

Ali so bila poročila o nasprotovanju duhovščine zborovanju resnična? No, junija so prebivalci Bukarešte začeli po vsem mestu (na cerkveni lastnini, po zidovih, zgradbah in v podzemski železnici) opažati lepake, ki so obrekovali Jehovove priče. Eden od teh, naslovljen z »VSEM ROMUNOM!«, je spraševal: »Ali Romunija sedaj potrebuje mednarodno jehovsko zborovanje [. . .] od 19. do 21. julija? Kristjani – nasprotujmo temu satanskemu zborovanju!«

Neki drug z naslovom »Pazite se JEHOVSKE NEVARNOSTI!« je izjavljal: »Jehovove priče se bojujejo proti krščanstvu [. . .] Razdvojiti skušajo naše ljudstvo in povzročiti religiozne spore. [. . .] VSI VI ROMUNI, bojujte se proti temu zborovanju!«

»POZIV K AKCIJI« je bil naslovljen spet drug lepak. »Romunsko pravoslavno bratstvo [. . .] poziva vse pravoslavne vernike k protestnemu shodu, ki bo v nedeljo, 30. junija.« Lepak se je sklenil z besedami: »Oblast bomo zaprosili, naj odpove to zborovanje. PRIDITE, TAKO DA BOMO LAHKO BRANILI VERO NAŠIH OČETOV. Naj nam Bog pomaga!«

Duhovščina je celo izdala in razdeljevala traktat, v katerem je trdila, da so Jehovove priče »politična organizacija komunistične stranke«. A tudi to je gola laž in morda se tega večina Romunov dobro zaveda. Vedo namreč, da so v preteklih letih komunisti preganjali Jehovove priče in jih pogosto zapirali.

Odziv

V Romuniji in zunaj nje so se hitro dvignili glasovi proti napadom, h katerim je spodbujala cerkev. Vladni uradniki so lahko videli, da je edino pravilno tudi Pričam dati pravice, ki so jih imeli drugi. Bukareštanski časopis Flagrant je napovedal: »Trenutni tok nasprotovanj, sovražnosti in ogorčenosti proti temu prvemu mednarodnemu zborovanju bo imel paradoksen učinek. Namesto da bi ljudi ta akcija odvrnila od Prič, bo zbudila njihovo zanimanje, radovednost, strpnost in naklonjenost.«

Za kako resnično se je izkazala ta napoved! Mnogi člani pravoslavne cerkve so pisali ali telefonirali podružnici Jehovovih prič v Bukarešti in povedali, kako ogorčeni so nad ravnanjem svoje duhovščine. Seznanjeni ljudje vedo, da Jehovove priče še zdaleč niso taki, kakršne jih želi prikazati romunska pravoslavna cerkev.

Marius Milla, ki je pisal v romunskem časopisu Timishoara, 6. julija 1996, je opazil: »Prepričan sem, da 99 odstotkov tistih, ki so tako vneto obsojali Jehovce, ni bilo dovolj radovednih, da bi z njimi govorili ali obiskali kak njihov shod.« Dodal je: »Veliko krepilnejše bi bilo, če bi bili mi, pravoslavni verniki, bolj zaskrbljeni zaradi bruna v našem očesu in bi pazder v očesu našega bližnjega prepustili Božji boljši sodbi.« (Matevž 7:3–5)

Nato je g. Milla navedel znanega pravnika prvega stoletja, Gamaliela, ko je ta govoril religioznim voditeljem, ki so nasprotovali Jezusovim sledilcem: »Odstopite od teh ljudi in jih pustite! Zakaj, če je od ljudi ta naklep ali to delo, se razdere; če je pa od Boga, ga ne morete razdreti; da se morda ne pokažete Bogu nasprotnih.« (Dejanja 5:38, 39) Na koncu je g. Milla povzel: »Naša drža je antidemokratična, nebiblijska in antisocialna.«

Kmalu so preklic zborovanja začeli kritizirati tudi od drugod iz Evrope in Združenih držav. Romunski helsinški odbor je izdal pisno izjavo za občila, v kateri je obsodil »javno stališče patriarha Teoktista, predstavnika romunske pravoslavne cerkve, do ,Jehovovih prič‘ «.

Ravno takrat je Romunijo obiskala Hillary Clinton, žena ameriškega predsednika. Alfred Moses, ameriški veleposlanik v Romuniji, je pojasnil, zakaj ni šla v Kreculeskovo cerkev iz 18. stoletja, kar je sicer nameravala: »Verska svoboda je načelo, ki ga zagotavlja ameriška ustava, pa tudi romunska. Lepaki na cerkveni lastnini, ki so kazali pomanjkanje verske strpnosti, niso bili v skladu z duhom demokratičnega pluralizma in z nameni obiska ga. Clinton v Romuniji.«

Dokaz Božje podpore

Jehovove priče so v Cluj Napoci imeli zborovanja že prej in uradniki so jih zopet sprejeli, ko jim v Bukarešti niso dovolili uporabiti Narodnega stadiona. Vendar so pogodbo za uporabo stadiona v Cluj Napoci podpisali samo teden dni pred načrtovanim zborovanjem. »Kako je mogoče tako veliko zborovanje organizirati tako hitro?« je želel vedeti neki poročevalec.

»Smo enotna organizacija,« so mu povedali. »Navajeni smo imeti zborovanja. Predvsem pa – podpira nas naš Bog, Jehova.«

Res so lahko v tako kratkem času toliko opravili z Jehovovo pomočjo. Zamislite si, da se tako hitro za tri dni zbere nad 20.000 ljudi! Najvišje število navzočih je bilo 22.004, krstilo pa se jih je 799. V časopisu Adevărul de Cluj je po zborovanju pisalo: »Vtis, ki ga dajo ti ljudje je: vedno so nasmejani, vse, kar delajo, delajo iz vse duše. Njihova enotnost je na človeka naredila vtis [. . .] V vedenju so bili vzorno disciplinirani in bili so izredno čisti.«

Tudi to, kar se je zgodilo v Brašovu, je naredilo vtis, saj so tam dovoljenje za zborovanje dobili le nekaj dni pred načrtovanim začetkom! Kljub temu pa jim je uspelo po privatnih domovih dobiti nastanitev za 7500 ljudi. Ko je neki Priča govoril s svojimi sosedi, so ti vzeli pod streho 30 delegatov. Občina Jehovovih prič v Brašovu pa je sprejela 500 delegatov. Nekaj delegatov so nastanili v šotore blizu mesta zborovanja; ko je deževalo, so gostoljubni ljudje bližnjih stanovanjskih zgradb prišli ponje in jih povabili v stanovanja. (Primerjaj Dejanja apostolov 28:2, EI.EI, da ne bo nesporazuma glede divjakov)

V pretežno pravoslavni Bolgariji, ki na severu meji z Romunijo, so Jehovove priče pri svoji dejavnosti omejeni. Ko so avtobusi, polni bolgarskih Prič, vozili proti Bukarešti, so nekateri cariniki očitno že vedeli za spremembo zborovalnih krajev. V Brašovu se je vse skupaj 1056 Bolgarov veselilo celotnega programa v svojem jeziku. Vse skupaj se je tam zbralo 12.862 ljudi in 832 (od tega 66 Bolgarov) se jih je krstilo.

Septembra je bilo za vse tiste, ki niso mogli priti v Cluj Napoco oziroma Brašov, mogoče organizirati manjši zborovanji v Baia Mare in Bukarešti. Na njiju je bilo vse skupaj 5340 navzočih, 48 pa se jih je krstilo. Tako je bilo lansko poletje na zborovanjih »Sli božanskega miru« v Romuniji skupaj prisotnih 40.206 ljudi in 1679 krščenih. Prav gotovo, Jehovov blagoslov je nad tistimi, ki mu želijo služiti v Romuniji!

Predstavnik Jehovovih prič v Bukarešti je opazil: »V treh tednih je bila javnost toliko obveščena o nas, kolikor bi bila z večletnim pričevanjem po vsej državi. To, za kar je romunska pravoslavna cerkev menila, da nas bo oviralo, se je izkazalo v napredek dobri novici.«

[Slika na strani 24]

Bukarešta je lepo, sodobno mesto

[Slike na strani 25]

Lepaki, ki so obrekovali Jehovove priče

[Slika na strani 26]

Krstni kandidati v Bukarešti

[Slika na strani 26]

V Brašovu, kjer so dovoljenje za zborovanje dobili le nekaj dni pred začetkom

[Slika na strani 26]

Najvišje število navzočih v Cluj Napoci je bilo 22.004