Pogled v svet
Pomoč gluhim v Afriki
»UNAD NEWS hvali nesebično zanimanje in zavzemanje Jehovovih prič za učenje znakovnega jezika,« je pisalo v reviji Ugandskega državnega združenja gluhih (UNAD). Napisali so še, da se je skupina slišečih Prič iz Kampale v Ugandi, začela učiti znakovni jezik, da bi lahko v tej državi duhovno skrbela za ljudi z okvarjenim sluhom. Piše še, da sta dva obetajoča prevajalca »redna pionirja oziroma polnočasna [strežnika] v eni od najhitreje rastočih in zelo spoštovanih ver, med narodi znani po tem, da je docela privržena biblijskim naukom«.
Umivajte si roke
The New York Times je poročal, da je Ameriško združenje za mikrobiologijo pred kratkim podprlo raziskavo, s katero naj bi ugotovili, koliko ljudi, ki gredo v javno stranišče, si potem umije roke. Razpoložljivi podatki kažejo, da skoraj vsakdo ve, da si roke mora umiti. V telefonski anketi 1004 odraslih, jih je 94 odstotkov zatrdilo, da si v javnem stranišču po opravljeni potrebi zmeraj umijejo roke. Pa si res? Raziskovalci so opazovali stranišča v petih večjih ameriških mestih in odkrili, da si je od 6333 uporabnikov roke umilo samo 61 odstotkov moških in 74 odstotkov žensk. Z umazanimi rokami se zlahka prenašajo bolezni in samo en človek, denimo nekdo, ki ima opraviti s hrano, lahko tako okuži na ducate drugih. Delček problema morda tiči v tem, da starši otroke o tem premalo poučijo. Dr. Gail Cassell pravi: »Velikokrat matere svojim otrokom ne govorijo, naj si umivajo roke. Tudi v šoli jih tega ne učijo. Vendar nas je na to treba spominjati.«
Smejati se in živeti dlje?
Že dolgo verjamejo, da je smeh dobro zdravilo. Pred desetimi leti pa so se znanstveniki na newyorški državni univerzi odločili razkriti, zakaj je tako. Pred kratkim so objavili, da smeh spodbuja sproščanje močnih hormonov, ki krepijo imunski sistem. Glede skupine hormonov, imenovanih cytokini, so ugotovili, da poživljajo delovanje belih krvničk, te namreč ščitijo pred virusnimi in bakterijskimi infekcijami ter uničujejo potencialne rakave celice. Cytokini pa so samo »ena od substanc, katerih količina se povečuje zaradi smeha«, piše londonski The Sunday Times. Povezava med smehom in cytokini je raziskovalce navedla, da jih imenujejo hormoni sreče. Zato so v časopisu še napisali, da je smeh »formula za dolgo življenje«.
»Ogrožena« katoliška cerkev
Skupina, v kateri je tudi sedem škofov, je izdala dokument, ki pravi, da je katoliška cerkev »ogrožena«, je zapisal Star-Telegram iz Arlingtona v Teksasu. V časopisu še piše, da v njem »pozivajo cerkev, naj zdrávi svoje globoke razpore«. Anketa kaže, da se v Združenih državah prenekateri od 60 milijonov katoličanov ne strinjajo s takimi cerkvenimi doktrinami, kot sta celibat duhovnikov in prepoved ordinacije žensk. Ko so dokument objavili na novinarski konferenci, je zdaj že pokojni kardinal Joseph Bernardin izjavil, da ga skrbi, »ker se sama cerkev deli na dva tabora in včasih tudi zaradi sebičnosti«, ki preprečuje poslanstvo cerkve. Pove še, »da to preti enotnosti cerkve. Zvesti cerkveni člani so že naveličani, naš ugled pa je pri oblasteh, v družbi in kulturi ogrožen.«
Napredek na račun preteklosti
Vakumske (radijske) cevi so poznali pred tranzistorji. Sedaj pa se raziskovalci spet ozirajo v preteklost. »Ponovno preiskujemo vakumske cevi iz štiridesetih let našega stoletja,« pove fizik Griff L. Bilbro z državne univerze v Severni Karolini. »Sedaj z novimi materiali in računalniško oblikovanim orodjem skušamo ugotoviti, kako delujejo pri zelo visokih frekvencah, uporabljale pa bi se pri radarjih in prenosnih telefonih.« Stare vakumske cevi se od novih ločijo samo po velikosti. Nove so drobcene in so, ko so izgotovljene, debele kot vžigalična glavica. Naredijo jih tako, da »elektrode oblečejo z diamantom, potem pa iz notranjosti izsesajo zrak«, pravi revija Science News. »Vročina je tista velika razlika med novimi diamantnimi vakumskimi cevmi in velikimi steklenimi žarnicami izpred petdesetih let. Stare cevi so za prenašanje elektronskega toka morale biti rdeče od vročine. Nove pa se segrejejo le do sobne temperature.« Poleg tega da so trpežnejše od polprevodnikov in računalniških čipov, se tudi bolje obnesejo pri visokih temperaturah, visoki napetosti in radiaciji.
Delfin – rešitelj
V Rdečem morju je najbrž skupina delfinov rešila plavajočega moža, je zapisala Journal of Commerce. Britanec Mark Richardson je plaval ob egiptovski obali, ko ga je napadel morski pes. Ugriznil ga je v bok in roko, nato pa so ga obkrožili trije delfini, velike pliskavke, in »z udarjanjem s plavutmi in repi odgnali morskega psa«. Delfini so »krožili okoli njega, dokler mu niso na pomoč priskočili prijatelji«. V Journalu so še napisali, da »se ponavadi tako vedejo delfinje matere, ko varujejo mladiče«.
Evharistije kot »hitra hrana«
Christianity Today poroča, da ameriški podjetnik Jim Johnson izdeluje evharistije za cerkvene obhajilne obrede. V vijoličastih plastičnih posodicah, po velikosti in obliki podobnih pakirani smetani (za eno kavo), je za požirek grozdnega soka oziroma vina. V njih je tudi nekvašen kruh, hermetično zaprt z dvojnim pokrovom. Johnson pravi, da je prednost vnaprej pripravljenega izdelka v tem, da se s pripravo nič ne umaže, se ne zgubi časa, je poceni in higieničen. Ta novi izdelek uporablja že več ko 4000 cerkva, čeprav se nekateri pritožujejo, da se v občestvo vriva »grosistična prodaja«. Johnson seveda ugovarja: »Jezus je nahranil množice s prvim obrokom hitre hrane.«
Golobi – vozači
V reviji New Scientist so zapisali, da se londonski golobi že dolgo vozijo na vagonih podzemne železnice. Ljudje trdijo, da ptiči celo vedo, na kateri postaji morajo ‚izstopiti‘. Revija je bralce povabila, naj napišejo, kaj so doživeli v družbi pernatih popotnikov in precéj se jih je odzvalo. Neki možakar je denimo napisal: »Od 1974. do 1976. sem redno videval istega svetlordečkastega goloba, kako séde na podzemni vlak na Paddingtonu in odleti na naslednji postaji.« Neki drug moški je podoben prizor opazoval že leta 1965. Videti je, da se z londonskim mestnim prometom golobi zastonj vozijo že kakih 30 let!
Avstralija legalizira evtanazijo
Mož iz Severnega teritorija Avstralije je prvi človek, ki mu je novi državni zakon o evtanaziji pomagal umreti, pri samomoru pa mu je pomagal zdravnik, je zapisal The New York Times. Možak, star dobrih šestdeset let, je trpel zaradi raka na prostati, zaradi katerega bi umrl. »To je bilo prvič, da so človeku legalno vzeli življenje,« je rekel dr. Philip Nitschke, zdravnik, ki je možu predpisal smrtno mero barbituratov. »Moškega so priključili na aparat, ki mu je omogočil, da je s pritiskom na tipko na prenosnem računalniku ob svoji postelji sprožil svojo lastno smrt,« je pojasnil Nitschke. Novi zakon je seveda povzročil ogorčeno nasprotovanje. Parlament pregleduje zakonodajo, da bi zakon razveljavil, nekateri zdravniki in cerkve pa zakon spodbijajo tudi na sodišču.
Preurejene cerkve
Nizozemski časopis Het Overijssels Dagblad je zapisal, da so v tej državi kakih 300 cerkvenih stavb preuredili v veleblagovnice, stanovanja, razstavne dvorane in pisarne. Na Nizozemskem se je v zadnjih petnajstih letih obisk cerkva zmanjšal nekako za polovico, zato so v mnogih cerkvah veseli, da so sploh našli koga, ki hoče cerkvene zgradbe kupiti in jim z ramen odvzeti drago vzdrževanje. Nekatere so prodali po simbolični ceni, tudi za en gulden (okrog 80 tolarjev)! Preurejanje nekdanje cerkve v trgovsko poslopje je seveda čustveno boleče, posebej za starejše. Neka obveščena oseba je pripomnila: »V te cerkve so hodili leta in leta. Tam so jih krstili in zvezali v zakon. Sedaj pa vidijo, kako ljudje tam počnejo najbolj vsakdanje reči [. . .], celo psujejo.«