»Sedi pri miru in bodi pozoren«

Življenje s hiperaktivno motnjo s pomanjkanjem pozornosti

»Jim je ves čas govoril, da je Cal samo razvajen, in da bi se, če bi ga le midva – a mislil je mene – disciplinirala, ustrezno oblikoval. Sedaj pa nama je tisti zdravnik govoril, da pri tem nimam nič ne jaz, ne midva, ne Calov učitelj, temveč da je z najinim dečkom res nekaj narobe.«

CAL ima hiperaktivno motnjo s pomanjkanjem pozornosti (HMPP), za katero so značilne nepazljivost, impulzivnost in hiperaktivnost. Menijo, da ta motnja prizadene od tri do pet odstotkov vseh šoloobveznih otrok. »Njihov razum je kakor niz televizijskih sprejemnikov z okvarjeno selektorsko napravo za kanale,« pravi učna specialistka Priscilla L. Vail. »Misli jim skačejo od ene stvari do druge, brez reda ali discipline.«

Na kratko si poglejmo tri glavne simptome HMPP-ja.

Nepazljivost: Otrok s HMPP-jem ne more izločiti nepomembnih podrobnosti in se osredotočiti na eno samo temo. Tako ga lahko zunanji vplivi (to, kar vidi, sliši in vonja) hitro premotijo.a On sicer je pozoren, toda niti ena stvar v okolju, ki ga obdaja, ni najizrazitejša. Ne more določiti, na kaj bi se moral najbolj osredotočiti.

Impulzivnost: Otrok s HMPP-jem ravna, preden razmisli, ne da bi pretehtal posledice. Slabo načrtuje in presoja, včasih naredi kaj nevarnega. »Steče na ulico, zleze na polico, se povzpne na drevo,« piše dr. Paul Wender. »Zato se velikokrat po nepotrebnem ureže, potolče, odrgne in ga mnogokrat vozijo k zdravniku.«

Hiperaktivnost: Hiperaktivni otroci so stalno nemirni. Ne morejo sedeti pri miru. »Tudi ko so starejši,« piše dr. Gordon Serfontein v svoji knjigi The Hidden Handicap, »bi s pozornim opazovanjem odkrili, da neprestano s čim migajo, morda z nogami, stopali, rokami, dlanmi, ustnicami ali jezikom.«

Vendar pa vsi otroci, ki so nepazljivi in impulzivni, še niso hiperaktivni. Njihovo motnjo včasih imenujejo kar motnja pomanjkanja pozornosti oziroma MPP. Dr. Ronald Goldberg razlaga, da se MPP »lahko pojavlja brez kakršne koli hiperaktivnosti. Nastopa pa lahko tudi s kakršno koli stopnjo hiperaktivnosti – od komaj opazne, preko precej nadležne, do zelo onesposobljajoče.«

Kaj povzroča HMPP

Mnogo let so za težave s koncentracijo krivili vse od staršev pa do fluorescenčne svetlobe. Sedaj menijo, da je HMPP povezan z motnjami v delovanju določenih možganskih funkcij. Leta 1990 so na Nacionalnem inštitutu za mentalno zdravje testirali 25 odraslih s simptomi HMPP-ja. Odkrili so, da testirancem prav v tistih področjih možganov, ki nadzorujejo gibanje in pozornost, presnova glukoze poteka počasneje. V kakih 40 odstotkih primerov HMPP-ja je videti, da pri tem igra neko vlogo posameznikov genetski ustroj. Knjiga The Hyperactive Child Book pravi, da so drugi dejavniki, ki utegnejo biti povezani s HMPP-jem, materino uživanje alkohola in drog med nosečnostjo, zastrupitev s svincem, v nekaterih primerih pa otrokova prehrana.

Najstniki in odrasli s HMPP-jem

V zadnjih letih zdravniki odkrivajo, da HMPP ni le stanje v otroštvu. »Značilno je,« pravi dr. Larry Silver, »da starši pripeljejo otroka na zdravljenje in rečejo ,Ko sem bil jaz otrok, sem bil ravno tak‘. Nato priznajo, da še vedno s težavo čakajo v vrsti, sedijo na sestankih in opravijo naloge do konca.« Sedaj menijo, da kaka polovica vseh otrok s HMPP-jem vsaj nekaj simptomov nese s seboj v najstniška leta in odraslo dobo.

Prizadeti s HMPP-jem utegnejo med najstniškimi leti od tveganega vedenja preiti na prestopništvo. »Včasih me je skrbelo, da ne bo mogel na kolidž,« pravi mati nekega najstnika s HMPP-jem. »Sedaj le še molim, da ne bo prišel v zapor.« Da so takšne bojazni lahko utemeljene, kaže raziskava, v kateri so primerjali 103 hiperaktivne mladostnike s kontrolno skupino 100 otrok, ki te motnje niso imeli. Newsweek poroča: »Za otroke iz hiperaktivne skupine je bila dvakrat večja verjetnost, da so do svojih zgodnjih dvajsetih že zapisani v poročilih o zapornih kaznih, petkrat večja, da so obsojeni za zločin, in devetkrat večja, da so zaprti.«

Za odrasle HMPP pomeni poseben niz problemov. Dr. Edna Copeland pravi: »Hiperaktiven otrok lahko zraste v človeka, ki pogosto menja službo, je velikokrat odpuščen, ki ves dan zapravlja čas in nikoli ne miruje.« Če se vzroka za te simptome ne razume, lahko obremenijo zakonsko zvezo. »Pri vsakdanjih pogovorih je videti,« pravi žena moža s HMPP-jem, »kot da niti ne sliši vsega, kar rečem. Tako je, kot da je vedno kje drugje.«

Seveda je to običajno pri mnogih ljudeh, vsaj nekoliko. »Morate se vprašati, ali so simptomi prisotni vedno,« pravi dr. George Dorry. Opaža na primer, da še ni motnja, če je kak mož pozabljiv šele, odkar je izgubil službo ali odkar se mu je rodil otrok.

Poleg tega so simptomi, če ima kdo res HMPP, vseprežemajoči – to pomeni, da vplivajo na skoraj vsak vidik posameznikovega življenja. Tako je bilo z 38-letnim Garyjem, inteligentnim, energičnim moškim, za katerega se je zdelo, da ne more opraviti niti ene same naloge, ne da bi ga od te kaj odvrnilo. Zamenjal je že nad 120 služb. »Sprijaznil sem se s tem, da mi pač nikakor ne more uspeti,« je dejal. Vendar so Garyju, pa tudi mnogim drugim odraslim, otrokom in najstnikom, pomagali spoprijeti se s HMPP-jem. Kako pa?

[Podčrtna opomba]