Portretno fotografiranje — kako biti v tem uspešen

Le malo reči nam je tako ljubih, kakor so nam portreti dragih prijateljev in družinskih članov. Navsezadnje je kakovosten portret več kot le trenuten posnetek. Je podoba, s katero bi kdo rad ujel bistvo osebnosti nekega človeka.

Težava je v tem, da so poklicno izdelani portreti navadno dragi in si jih zato nekateri med nami ne moremo privoščiti. In ko skušate portretne fotografije posneti sami, kmalu odkrijete, da to zajema daleč več kot le nameriti fotografski aparat in pritisniti. To pa zaradi tega, ker k dobremu portretu poleg portretiranca sodi tudi osvetlitev, ozadje, nastavitev, poza, izraz obraza in barva.

Vseeno pa lahko, če imate fotografski aparat in ste se voljni naučiti nekaj temeljnih tehnik, posnamete dobre portretne fotografije. Kako pa? Da bi na to dobili odgovor, bomo zastavili nekaj vprašanj poklicnemu portretnemu fotografu, ki ima na tem področju več kot deset let izkušenj.

• Najprej bi radi zvedeli za skrivnost: Kako koga pripraviti, da se pred fotografskim aparatom smehlja? Najprej se prepričajte, ali je človek sploh razpoložen za fotografiranje! Recimo, da želite posneti portretno fotografijo deklice. Če je utrujena ali lačna, bo z njo težko delati. Poleg tega se bo zaradi utrujenosti na njenem obrazu in v očeh tudi na fotografiji kazala napetost. Zato jo spodbudite, naj pred fotografiranjem malo zadrema in kaj prigrizne.

Pomaga tudi, če z njo navežete stik. Bodite dobro razpoloženi in vedri. Sprostite jo tako, da se z njo pogovarjate, a ne skušajte doseči, da bi se histerično smejala. Ob tem se namreč oči zožijo in v obraz šine kri. Potrudite se fotografirati več izrazov obraza. Več fotografij ko posnamete, več možnosti imate, da boste za človeka, ki ga fotografirate, posneli najznačilnejši izraz.

• Kako pa je z obleko in urejanjem? Za skupinske slike je zaželeno, da so barvno skladne. Če boste na primer fotografirali družino, njenim članom predlagajte, naj oblečejo obleke skladnih ali pa enakih barv. Zapomnite si, da močnejšim bolj pristajajo temna oblačila, drobnim pa svetla.

Pozorni morate biti tudi na podrobnosti: Ali oblačilo lepo pada, v kar najmanj gubah? Da ni morda kravata postrani? Ali je pričeska v redu? Vaše oko morda ne opazi pobeglih las, fotografski aparat pa jih bo! Ali je, če fotografirate žensko, primerno naličena?

• Kako pa je z ljudmi, ki nosijo očala? Fotografiranje je lahko težavno zaradi bleska. Najprej poglejte skozi iskalo, ali je kje kakšen nezaželeni blesk. Če je, naj portretiranec počasi obrača glavo, dokler se odsev ne pomakne s predela očesa oziroma ne zgine. Včasih pomaga, če portretiranec pomakne brado nekoliko niže – pri tem pa pazite, da ne boste dobili dvojne brade!

• Ali je pomembno, kaj je v ozadju? Seveda je! Natrpano ozadje, polno električnih vodov, avtomobilov oziroma cest, vam bo fotografijo le kvarilo. Zato poiščite ozadje, ob katerem bodo ljudje, ki jih fotografirate, zanimivejši. V ozadju naj bo denimo drevo, cvetoč grm, plot ali pa celo star skedenj.

• Kaj pa, če želite fotografirati v prostoru? Morda boste portretiranca posadili na stol ali divan pred svetlo steno ali pa pred kakšno sobno rastlino. Še posebej zanimivo je, če človeka fotografirate pri delu ali priljubljenem konjičku, oziroma dejavnosti, z delovno mizo ali pa šivalnim priborom v ozadju.

• In kaj, če privlačnega ozadja ne morete najti? Poskusite doseči, da bo ozadje zabrisano. To je najlažje, kadar portrete fotografirate zunaj, ko lahko portretirance oddaljite od ozadja. Naredite to s tem, da fotografskemu aparatu nastavite f-stop oziroma zaslonko. Če boste nastavili na nižje f-število, na primer na f5,6, bo vaš portretiranec jasno viden, ozadje pa zabrisano. (Glej fotografijo št. 1.)

• In nasveti za kompozicijo? Najprej naredite tole: fotografski aparat si postavite na stativ, tako se lahko potem bolj osredotočite na nastavitev. Na splošno portretirance fotografiramo v vsej višini, v tri četrt višine (od pasu navzgor) ali pa bližinsko (glava in ramena ali samo glava). (Glej fotografijo št. 2.) Za portretne fotografije je najboljša goriščna razdalja med 105 in 150 milimetri. Če te na fotografskem aparatu ne morete naravnavati oziroma spreminjati, se skušajte portretirancu bolj približati oziroma se od njega oddaljiti, dokler ne dobite želene podobe. Mimogrede, vedno je dobro, da takrat ko namerite, pazite, da bo ostalo nekaj prostora nad glavo portretiranca, ob straneh in pod nogami. Tako se vam ne bo zgodilo, da bi na morebiti povečani fotografiji manjkala glava, noge ali trup. Videli boste, da bolj ko podobo povečujete, več je utegnete zgubiti – odvisno od velikosti posameznega posnetka.

Pri tem je v pomoč vodilo, ki mu pravijo pravilo tretjin. To pomeni, da portretirančev obraz ali oči namestite eno tretjino od vrha, dna oziroma strani slike. (Glej fotografijo št. 3.) Vendar pa je včasih dobro, da so oči v središču portreta.

• Kaj pa poza portretiranca? Poskrbite, da se človek pred fotografskim aparatom, ne glede na to, ali sedi, stoji ali sloni, drži sproščeno, in je obrnjen rahlo postrani. Če se vam zdi obraz preokrogel, naj portretiranec nekoliko obrne glavo oziroma telo, tako da je osvetljena le ena stran obraza. Zasenčena stran bi morala biti bližje fotografskemu aparatu. Tako bo obraz videti ožji. Če pa bi radi dosegli, da bi bil obraz videti polnejši, naj portretiranec obrača glavo oziroma telo, dokler ne pride v tak položaj, da mu svetloba osvetli ves obraz.

Posebno pozornost posvetite rokam. Te bi morale biti videti sproščene in položene tako, kot je za človeka, ki ga fotografirate, naravno, na primer nežno počivajoče na bradi ali eni strani obraza. Če človek stoji, se ogibajte vse prepogoste napake, da mu roke visijo ob strani z dlanmi navzdol. Boljše je, da v rokah kaj drži oziroma da jih ima v naravni drži.

• Pa nasveti za fotografiranje para? Recite jima, naj glavo rahlo nagneta drug k drugemu. Navadno je boljše, da nista oba v isti višini. Lahko ju poskusite postaviti tako, da so oči enega v višini nosu drugega. (Glej fotografijo št. 4.)

• Spregovorimo še kaj o osvetlitvi. Kdaj v dnevu je najboljše slikati na prostem? Pozno popoldne. Zrak je takrat navadno mirnejši, barva svetlobe toplejša. Prijatelja skušajte postaviti tako, da mu sončna svetloba osvetljuje eno stran obraza, na drugo stran, ki je v senci, pa naj je pada le nekaj. Tako človek ne bo imel oči priprtih. Če želite posnetek s profila, fotografski aparat obrnite k zasenčeni strani obraza. Mimogrede, poskrbite, da bo objektiv aparata zasenčen.

• In če je svetloba premočna? Potem skušajte prijatelja postaviti tako, da bo sonce za njim.

• Ali ne bo tako njegov obraz zasenčen? Bo, a lahko uporabite bliskovno luč, da zasenčene dele osvetlite. Nekateri fotografski aparati to storijo avtomatično. Druga rešitev je, da vam je kak prijatelj za asistenta. Lahko drži reflektor ali večji kos belega kartona in nekaj razpršene sončne svetlobe usmeri na obraz človeka, ki ga fotografirate.

• Kako pa je z osvetlitvijo v prostoru? Izkoristite lahko naravno svetlobo, tako da portretiranca postavite k oknu. Prosojne zavese lahko svetlobo razpršijo. Da bi osvetlili dele obraza, ki se vam zdijo pretemni, si lahko pomagate z bliskovno lučjo ali kartonskim reflektorjem. (Glej fotografijo št. 5.)

• Kaj pa, če svetlobe ni dovolj? Takrat si pomagate z bliskovno lučjo. Portretiranca skušajte postaviti v prostor z belo stransko steno. Bliskovno luč nagnite tako, da se svetloba odbija od stranske stene. Ker bo svetloba prihajala od strani, boste laže nadzorovali, koliko obraza bo osvetljenega.

Skratka, preden bodo rezultati dobri, bo treba poskusiti to in ono. Vendar pa so temeljne zakonitosti pri portretnem fotografiranju enostavne. Če boste skrbno načrtovali in posvetili pozornost podrobnostim, lahko tudi z najpreprostejšim fotografskim aparatom posnamete dobre portrete – take, ki bodo vam in vašim dragim ljubi še mnoga leta!