Pridobivanje kavčuka — opravilo, ki vpliva na vaše življenje
Od dopisnika Prebudite se! iz Nigerije
NIGERIJSKI deževni gozd je ob petih zjutraj temen in hladen. Sredi gozda se v neki hiši, zgrajeni iz blatnih opek, prebudi John in smukne v obleko. Nato se s svetilko, plastičnim vedrom in kratkim nožem z ukrivljenim rezilom odpravi v noč. Naslednje štiri ure hodi od enega drevesa do drugega ter v lubje dreves zarezuje ozke poševne reze.
To je prvi iz dolgega niza dogodkov, ki se bodo čez čas morda dotaknili vašega življenja. Kako to? Ker so drevesa, ki jih John zarezuje, kavčukovci.
Na tisoče izdelkov
Kar pomislite na to, kakšno vlogo igra guma v vašem življenju. Iz nje so morda narejeni podplati in pete na vaših čevljih. Spodnji del vaših preprog in pohištva lahko vsebuje penasto gumo. Iz gume je najverjetneje elastika v vaših oblekah. Ko dežuje, utegnete poseči po dežnem plašču in škornjih, ki so narejeni iz gume. Ali hodite plavat? Potapljaška obleka, očala in plavutke vsebujejo gumo. Ali ne marate plavati? Morda bi se raje le vozili z gumijastim čolnom ali pa se igrali z gumijasto žogo za na plažo. Po hiši imate verjetno gumice, radirke in gumijasta lepila. Ko ponoči spite, lahko da počivate na žimnici in blazini, ki sta iz gumijastih izdelkov. Če vas zebe, pa morda k sebi stisnete gumijasti termofor.
Poleg vsega tega pa je tu še mnogo izdelkov, ki brez gumijastih delov, ne bi dobro delovali – podložki, jermeni, tesnila, gumijaste cevi, valji ali pa ventili. V povprečnem avtomobilu je na primer okoli 600 gumijastih delov. Glede na The World Book Encyclopedijo iz gume naredijo vsega skupaj od 40.000 do 50.000 izdelkov.
Zaradi česa pa je guma tako uporabna? Je trpežna, odporna proti visoki temperaturi, elastična, vodoodporna, neprodušna in je blažilec. Razmislite o plašču, bodisi od kakega kolesa, motornega vozila ali letala. Ker je gumijast, se pri stalnem stiku s cesto ne obrabi hitro, niti ne zgori zaradi stalnega trenja. Ko vozite po lužah, se ne bojite, da se bo plašč razmočil ali zgnil; pa tudi zarjavel ne bo. Guma ne le, da preprečuje vodi, da ne bi vdirala v plašč, ampak tudi varuje, da zrak pod pritiskom, ki je znotraj, ne uhaja. Še več, ko se peljete, vam to, da guma v vašem plašču blaži sunke, pomaga omiliti tresljaje na cesti. Izdelovalci bi bili brez gume zares v stiski glede tega, iz česa delati plašče.
Zato se najverjetneje strinjate, da ljudje, ki zarezujejo kavčukovce, kot denimo John, opravljajo dragoceno delo, ki ugodno vpliva na naše življenje. Seveda pa vse gume ne dobimo od dreves. Velik delež v industriji ima sintetična guma, ki jo delajo iz kemikalij. Tako ena kot druga vrsta gume pa ima prednosti in slabosti. V mnogih izdelkih lahko uporabljamo obe, ponavadi se odločijo glede na prevladujoče stroške. V drugih pa sta sintetična in naravna guma združeni. Večina avtomobilskih plaščev vsebuje več sintetične kot naravne gume. Ker pa je sintetična guma manj odporna proti vročinskemu porastu, je v gumah dirkalnih avtomobilov, tovornjakov, avtobusov in letal večji delež naravne.
Zarezovanje dreves
Kavčukovci najbolje rastejo v vročem, vlažnem podnebju blizu ekvatorja. Večina naravnega kavčuka na svetu pride s plantaž v jugovzhodni Aziji, posebej iz Malezije in Indonezije. Drugo pa prihaja iz Južne Amerike, pa tudi iz zahodne in srednje Afrike.
John drevesa ne zareže prej, preden ni staro približno šest let. Zatem pa bo drevo nadaljnjih 25 do 30 let dajalo kavčuk in zraslo približno 20 metrov visoko. Ko se kavčukovec »upokoji«, bo morda rasel še do višine 40 metrov in doživel pozno starost sto let ali več.
Kavčuk je takoj, ko se izcedi iz drevesa, bolj podoben mleku kot pa avtomobilskemu plašču. Ta mlečnata snov, ki se imenuje lateks, vsebuje majcene dele kavčuka. Ti sestavljajo okoli 35 odstotkov lateksa. Drugo je večinoma voda.
Da bi John dobil lateks, v lubje naredi poševen rez. Ta se vleče okoli polovice drevesa. Pazi, da ne zareže pregloboko, saj bi s tem drevo poškodoval. Lateks prične teči takoj, ko je drevo zarezano; curlja po žlebu, ki ga je oblikovala zareza, in se zliva v bambusovo skodelico, ki jo je John privezal k drevesu. Teče še kaki dve uri ali tri, nato neha.
Čez dva dni ali tri, ko John drevo ponovno zareže, naredi drugo zarezo takoj pod prvo. Naslednjič pa bo zarezal pod to drugo. Sčasoma bo iz lubja drevesa izrezal ploskev in tedaj bo John pričel zarezovati drugi del drevesa ter pustil, da se ploskev popolnoma zaceli za kasnejše zarezovanje.
John dela hitro, sam se giblje skozi tihi gozd ter zarezuje drevesa, da bi tako pritekal lateks. Kasneje vsako drevo ponovno obišče in natečeni lateks zbere v vedro. Lateksu nato doda mravljinčno kislino in vodo. Zaradi tega se zgosti in koagulira, zelo podobno kot se zaradi kisa sesiri mleko. John nato na glavi odnese vedro z lateksom na glavno cesto, kjer lateks pobere tovornjak iz bližnje tovarne, kjer predelujejo kavčuk.
John se sedaj vrne domov, da se okopa, najé in spočije. Pozno popoldan, ko ponovno zapusti hišo, je čedno oblečen, v roki pa nosi aktovko. Tokrat ne bo šel od drevesa do drevesa, ampak od hiše do hiše. Kot redni pionir, strežnik, polnočasno sodeluje v pričevanju in delu pridobivanja učencev.
Ko John ta dan vodi prvi biblijski pouk, bo lateks, ki ga je zbral, prišel v predelovalno tovarno. Tam bodo kavčuk ločili od vode, ga posušili in stisnili v bale za prevoz z ladjo. Kmalu bo na poti v Anglijo, na Japonsko ali v Združene države. Svetovna industrija naravne gume letno proizvede preko pet milijonov ton le-te. Čeprav je le malo verjetno, pa bo morda guma v podplatih vaših naslednjih čevljev iz drevesa, ki ga je zarezal John.
[Slika na strani 18]
John pri svojem delu zarezovanja kavčukovcev
[Slika na strani 20]
John sodeluje v krščanski strežbi