Naravne katastrofe — pomagati otroku spoprijeti se z njimi
POTRESI, tornadi, požari, poplave, orkani – kako smo nemočni, ko občutimo besnenje narave! Odrasli pogosto ugotavljajo, da lahko zastrašljive slike, ki so se jim vtisnile ob doživljanju naravne katastrofe, pričenjajo bledeti šele z leti. Ne preseneča, da otroci za okrevanje po takšnih doživetjih morda potrebujejo dodatno pomoč.
Ameriška Federal Emergency Management Agency (FEMA) navaja, da se otroci takoj po katastrofi navadno bojijo, da 1. jih bodo pustili same, 2. jih bodo ločili od družine, 3. se bo dogodek ponovil in 4. bo kdo poškodovan ali ubit. Kaj lahko kot roditelj naredite, da otrok po katastrofi ne bo tako zaskrbljen? FEMA predlaga naslednjea:
Potrudite se, da bo družina ostala skupaj. To, da ostanete skupaj, bo otroka pomirilo in zmanjšalo njegov strah pred zapuščenostjo. Ko iščete pomoč, je boljše, da otroka ne prepustite sorodnikom ali prijateljem ali pa evakuacijskemu centru. »Otroci postanejo nestrpni,« opaža FEMA, »in skrbi jih, da se starši ne bodo vrnili.« Če morate kam oditi in če je le mogoče, vzemite otroka s seboj. Tako bo »manj verjetno prišlo do tega, da bi se otrok kar naprej držal svojih staršev«.
Vzemite si čas ter stanje mirno in odločno razložite. Povejte otroku vse, kar veste o katastrofi. Če je treba, svojo razlago nekajkrat ponovite. Nakažite, kaj se bo zgodilo zatem. Lahko na primer rečete: ,Nocoj bomo ostali vsi v zavetju.‘ Z otroki se pogovarjajte v višini njihovih oči in po potrebi pokleknite.
Otroka spodbujajte, naj govori. »Pri zmanjšanju otrokove zaskrbljenosti najbolj pomaga komunikacija,« opozarja FEMA. Poslušajte vsakega otroka, kaj vam ima povedati o katastrofi in o svojih bojaznih. (Primerjaj Jakob 1:19.) Povejte mu, da je normalno, da ga je strah. Če je videti, da se otrok ne želi izražati, mu povejte, da je vas strah. Morda bo laže izpovedal svoje bojazni, kar bo zmanjšalo njegovo zaskrbljenost. (Primerjaj Pregovori 12:25.) »Če je mogoče, pritegnite v razgovor vso družino.«
Otroke pritegnite k čiščenju. Ko hišo čistite in popravljate, določite otrokom njihova lastna opravila. »Ker imajo nalogo, bodo laže doumeli, da bo vse v redu.« Toda otrok, ki je zelo majhen, navadno potrebuje posebno pozornost. FEMA razlaga: »Takšen otrok lahko potrebuje več telesne skrbi, več objemanja; in to staršem otežuje biti zraven pri drugih stvareh, ki bi jih bilo treba narediti. Na žalost pa ni nobene bližnjice. Če se otrokovih potreb ne zadovolji, bo imel težavo dalj časa.«
Na umu bi morali imeti sklepno misel. FEMA staršem priporoča: »Konec koncev bi se morali vi odločiti, kaj je za vaše otroke najboljše.« Upoštevanje teh napotkov vam bo pomagalo, da se boste v hudih razmerah kar najbolje znašli.
[Podčrtna opomba]
a Vzeto iz izdaj Helping Children Cope With Disaster [Pomagati otrokom spoprijeti se s katastrofo] in Coping With Children’s Reactions to Hurricanes and Other Disasters [Obvladovati odzive otrok na orkane in druge katastrofe], ki jih je objavila FEMA.