Lymska bolezen — ali jo lahko dobite tudi vi
O AIDSU vedno znova beremo na prvih straneh časopisja, lymsko bolezen pa ti komaj kdaj omenijo. Vendarle se ta kaj hitro širi. Pred nekaj leti so jo v The New York Times Magazinu poimenovali kar »takoj za aidsom najhitreje razširjajoča se nalezljiva bolezen v [Združenih državah]«. Pa tudi poročila iz drugih dežel odkrivajo, da se ta bolezen širi še v Aziji, Evropi in Južni Ameriki.
Kakšna pa sploh je lymska bolezen? Kako se širi? Ali jo lahko dobite tudi vi?
Klopi, srnjad in vi
Pred kakimi dvajsetimi leti je v connecticutskem mestu Lyme in njegovi okolici, na severovzhodu Združenih držav, iz neznanih vzrokov naraslo število obolenj za artritisom. Zbolevali so povečini otroci. Začetni znaki tega njihovega artritisa so bili izpuščaji, glavoboli in bolečine v sklepih. Neka ženska je tudi povedala, da so »mož in njena dva otroka kmalu potrebovali še bergle«. Kaj hitro je na tem področju zbolelo več kot 50 ljudi, v nadaljnjih letih pa so še tisoči prenašali te boleče simptome.
Raziskovalci so pri preučevanju bolezni nato ugotovili, da je ta vendarle drugačna od drugih, zato so jo poimenovali lymska bolezen. In njen povzročitelj? Borrelia burgdorferi – spiralasta bakterija, ki živi v klopih. Kako pa se prenaša? Človek se lahko brezskrbno sprehaja po gozdu in dobi okuženega klopa. Ta se nemočnemu sprehajalcu zarije v kožo in mu vbrizga bakterijo, ki povzroča to bolezen. Okuženi klopi se pogosto prevažajo, hranijo in parijo na srnah, katerih največ živi na podeželju, kamor pa se seli tudi čedalje več ljudi, zato ni čudno, da je lymska bolezen vse pogostejša.
Simptomi in težave
Prvi simptom lymske bolezni je največkrat kožni izpuščaj (pravijo mu erythema migrans ali EM), ki je na začetku le majhna rdeča lisa. Čez nekaj dni ali tednov pa se to dobro vidno znamenje razširi v okrogel, trioglat ali ovalen izpuščaj, ki je lahko kar za stotin velik ali pa se razteza čez vso širino hrbta. Izpuščaj dostikrat spremljajo tudi vročina, glavobol, otrdelost vratu, druge telesne bolečine in utrujenost. Če se okuženi ne začne zdraviti pravočasno, v več kot polovici primerov pride do bolečin in vnetja sklepov, kar pa lahko traja še mesece. Kakih 20 odstotkov nezdravljenih pacientov na koncu zboli za kroničnim artritisom. Bolezen lahko, kar je sicer manj pogosto, prizadene tudi živčni sistem in povzroči srčne težave. (Glej spremni okvirček.)
Mnogi strokovnjaki menijo, da je pri lymski bolezni težko postaviti diagnozo, saj njeni začetni, bolj gripi podobni simptomi spominjajo tudi na simptome drugih infekcijskih bolezni. Poleg tega vsak četrti okuženi sploh ne dobi izpuščaja, ki je edino znamenje, značilno le za lymsko bolezen, hkrati pa se veliko pacientov nikakor ne more spomniti, ali jih je pičil klop, saj to navadno ne boli.
Bolezni pa je diagnozo težko postaviti tudi zato, ker so sedanji krvni testi protitelesc nezanesljivi. To, da so v pacientovi krvi protitelesca, namreč pove, da je telesni imunski sistem zaznal vsiljivce, toda iz nekaterih testov ni mogoče ugotoviti, ali je ta vsiljivec bakterija lymske bolezni ali ni. Torej se lahko zgodi, da je pacientov test pozitiven za lymsko bolezen, v resnici pa je simptome povzročila kakšna druga bakterijska infekcija. Zato Državne zdravstvene ustanove v Združenih državah (NIH) zdravnikom svetujejo, naj diagnoze ugotavljajo na podlagi sledečega: tega, ali se pacient spominja klopovega ugriza, pacientovih simptomov ter tega, da po temeljitem premisleku izločijo druge bolezni, ki imajo morda podobne simptome.
Zdravljenje in preventiva
Če pacientom postavijo diagnozo še pravočasno, jih v večini primerov lahko uspešno zdravijo z antibiotiki. Prej ko se začno zdraviti, hitrejše in popolnejše je okrevanje. Utrujenost in bolečine sicer lahko trajajo še nekaj mesecev po zdravljenju, a ponehale bodo, in to brez dodatnega odmerka antibiotikov. Toda, svarijo NIH, »to, da ste že imeli lymsko bolezen, ni garancija, da za to boleznijo ne morete več zboleti«.
Pa bo ta obet vedno zaskrbljujoč? Yaleska univerzitetna medicinska šola v Združenih državah je oznanila novico, da so raziskovalci bolezni razvili poskusno cepivo, s katerim se bo morda le mogoče zaščititi pred lymsko boleznijo. Cepivo ima »dvojni učinek«. Stimulira človeški imunski sistem k proizvajanju protitelesc, katera napadejo in ubijejo lymsko bakterijo, ki se morda vsili v telo. Hkrati pa uniči tudi bakterijo v klopu, ki piči cepljeno žrtev.
»Testiranje tega cepiva,« pravi dr. Stephen E. Malawista, eden raziskovalcev, ki so leta 1975 odkrili lymsko bolezen, »je velik korak pri naših prizadevanjih, da bi zaščitili ljudi pred mogočimi resnimi posledicami lymske bolezni.« Znanstveniki upajo, pripominja The New York Times, da bo tam, kjer si ljudje iz strahu pred to boleznijo ne upajo iz hiše, »s tem cepivom pustinja spet primerna, da nanjo stopi človeška noga«.
Hkrati pa lahko tudi sami poskrbite za takšne ali drugačne preventivne ukrepe. NIH priporočajo naslednje: Če hodite po krajih, kjer mrgoli klopov, se držite stezine sredine. Oblecite si dolge hlače, srajco z dolgimi rokavi in si nadenite klobuk. Hlače si zataknite v nogavice. Obujte si popolnoma zaprte čevlje. Obleka naj bo svetlejše barve, saj je tako na njej hitreje opaziti klopa. Tudi to, da si na oblačila in kožo nanesete kakšen prašek proti mrčesu, lahko pomaga, čeprav pa ima to lahko tudi resnejše stranske učinke, posebej pri otrocih. »Še zlasti pa naj se na področjih, kjer je lymska bolezen bolj razširjena, klopov varujejo nosečnice,« svarijo NIH, »saj se okužba lahko prenese na še nerojenega otroka« in velika možnost je, da izgubijo otroka ali pa rodijo mrtvega.
Takoj ko pridete domov, se preglejte, še zlasti lasišče in druge poraščene dele telesa, da niste morda vi ali otroci staknili klopa. To storite previdno, saj so mladi klopi veliki komaj toliko, kot pika na koncu tega stavka in jih lahko kaj hitro zamenjate za smet. Tudi če imate hišne ljubljenčke, jih preiščite, predno jih pripeljete v hišo – tudi oni se namreč lahko okužijo z lymsko boleznijo.
Kako pa odstranite klopa? Nikakor ne s prsti, temveč s topo pinceto. Primite ga blizu glave in vlecite z občutkom, a čvrsto, toliko časa, dokler ne spusti kože; nikar ga ne prijemajte za telo. Mesto ugriza nato skrbno očistite z razkužilom. Dr. Gary Wormser, ameriški strokovnjak za infekcijske bolezni, pravi, da se lahko, če klopa odstranite v 24 urah, celo zaščitite pred okužbo z lymsko boleznijo.
Vsekakor je res, da je možnost, da zbolite za to ohromljajočo boleznijo celo v krajih, kjer gomazi klopov, majhna. Kljub temu pa lahko s temi previdnostnimi ukrepi to že tako majhno možnost še zmanjšate. Toda ali so težave res tolikšne, da so vsi ti ukrepi tako potrebni? Povprašajte o tem kogar koli, ki se ravnokar bojuje z lymsko boleznijo.
[Okvir na strani 14]
Bolezenski znaki lymske bolezni
Zgodnejši znaki okužbe:
○ izpuščaj
○ bolečine v mišicah in sklepih
○ glavobol
○ otrdelost vratu
○ značilna utrujenost
○ vročina
○ ohromelost obraza
○ meningitis
○ krajša obdobja bolečin in oteklin sklepov
Manj pogostejši:
○ vnetje oči
○ omotica
○ težko dihanje
Poznejši znaki okužbe:
○ ponavljajoč ali kronični artritis
Manj pogostejši:
○ izguba spomina
○ težave z zbranostjo
○ sprememba razpoloženja in spalnih navad
Vsak od teh simptomov, celo več od njih hkrati, lahko pride na dan kadar koli med okuženostjo. (Lyme Disease—The Facts, the Challenge [Lymska bolezen – dejstva, izziv], izdale Državne zdravstvene ustanove.)
[Slika na strani 15]
Le sprehod skozi gozd in bolezen je lahko tu
[Slika na strani 16]
Klop (zelo povečan)
[Vir slike]
Yaleska medicinska šola
[Slika na strani 16]
Klop (v naravni velikosti)