Pogled v svet

Smrtnost med kadilkami narašča

Ob nedavni študiji, objavljeni v The Canadian Journal of Public Health, so ugotovili, da je smrtnost zaradi kajenja med Kanadčankami narasla z 9009 primerov leta 1985 na 13.541 leta 1991. V tej študiji računajo, da bo, če se bo trenutni razvoj nadaljeval, do leta 2010 zaradi kajenja umrlo več žensk kakor moških. Kot poroča The Toronto Star, je po ocenah leta 1991 zaradi kajenja umrlo 41.408 ljudi (27.867 moških in 13.541 žensk). Dr. Michael Thun iz Ameriškega društva za boj proti raku pa pravi, da se je v Združenih državah med 60-imi in 80-imi leti smrt zaradi pljučnega raka pri kadilkah šestkratno povečala. Po poročilu torontskega The Globe and Mail (Kanada) raziskovalci končujejo, da »ostaja kajenje cigaret v Združenih državah daleč največji posamezni preprečljiv vzrok prezgodne smrti«.

Droge v nemških šolah

V študiji med več kot 3000 dijaki v severni Nemčiji odkrivajo, da je v šolah zelo razširjeno jemanje zasvojeval. Po poročilu tedenske revije Focus je skoraj polovica dijakov starih 17 let osebno vzela nezakonite droge, več kot tretjina pa jih trenutno jemlje. Profesor Peter Struck je pojasnil, da »boste v mnogih hamburških srednjih šolah našli dijake stare 16 ali 17 let, ki stalno izmenično jemljejo poživila in pomirila«. Toda zakaj je uživanje drog tako razširjeno? Profesor Klaus Hurrelmann navaja tri razloge, zakaj mladi jemljejo droge: dolgočasno življenje, občutek, da so za osebne dosežke premalo nagrajeni, in pritisk vrstnikov.

Izredni popotniki

Neki klateški albatros je v 72 dneh preletel 26.000 kilometrov, neki sivi tjulenj pa jih je v treh mesecih preplaval 5000. Znanstveniki, ohranitelji narave, so to presenetljivo vzdržljivost odkrili, ko so izbrane albatrose in tjulnje opremili z zelo majhnimi radijskimi prenosniki, da bi po satelitu lahko zasledovali njihovo gibanje. Albatros je naenkrat v štirih dnevih preletel skoraj 3000 kilometrov dolgo pot čez Tihi ocean. Kot omenja londonski The Times, pa je tjulenj na poti od Škotske do Ferskega otočja dnevno preplaval do 100 kilometrov in pri tem pokazal izjemno sposobnost točne navigacije čez odprto morje. Kaj je spodbudilo ti maratonski potovanji? Poročilo pravi, da iskanje hrane.

»Svetovno telo, ki nima kaj prida duše«

»Prejšnji teden so se na zabavi ob 50. rojstnem dnevu Združenih narodov za tri dni zbrali voditelji z vseh celin, da bi podali veličastne govore o svetovnem položaju,« je lanskega oktobra poročal The New York Times. Vendar je očitno vsem tem številnim »veličastnim govorom« manjkala neka pomembna sestavina – poštenost. »Tako kot politiki vsepovsod,« pravi Times, »so obljubili to, česar ne bodo izpolnili, in so za svoje pomanjkljivosti kritizirali drugega.« Časopis, zatem ko navede osem državnih voditeljev, katerih besede so v nasprotju z dejanji njihovih držav, sklene, da naj bi njihovo najpomembnejše sporočilo bilo: »Svet: pozabi, kaj delam; poslušaj, kar govorim.« Zato ni presenetljivo, da U.S.News & World Report Združene narode imenuje »svetovno telo, ki nima kaj prida duše«.

Čebele z visoko temperaturo

Kot poroča Science News, se japonske čebele napada orjaškega sršena ubranijo tako, da ga ubijejo s svojo telesno vročino. Ko čebele odkrijejo njegovo navzočnost, sovražnika zvabijo v gnezdo, kjer se ga stotine delavk oprime in nakopiči okoli njega. Nato, omenja revija, »čebele z vibriranjem temperaturo te kopice za približno 20 minut zvišajo na ubijalskih 47 stopinj Celzija«. Ker japonske čebele lahko zdržijo temperature do 50 stopinj Celzija, jim takšno dejanje ne škodi. Vendar pa vsi sršeni ne postanejo žrtev te čebelje zanke. Orjaški sršeni lahko s skupinskim napadom premagajo čebele, saj »jih od 20 do 30 lahko v treh urah pobije kolonijo 30.000 čebel«. »Če se to zgodi,« pravi News, »zavzamejo gnezdo ter poberejo čebelje bube in ličinke.«

Križ – simbol nasilja?

Po poročilih iz The Dallas Morning Newsa nekateri teologi dvomijo, da je križ, zaradi povezanosti z nasiljem, primeren simbol krščanstva. Ti teologi spodbujajo, naj bi raje uporabljali simbole, ki prikazujejo življenje Jezusa, kot pa njegovo smrt. Teologinja Catherine Keller iz madisonske teološke šole Drewove univerze v New Jerseyju (ZDA) je dejala, da križ »pospešuje čaščenje smrti«. »Nihče ne bi želel za glavni simbol vere imeti električnega stola ali zanke, toda ravno to bi uporabljali, če bi Jezusa usmrtila današnja vlada.«

Vodne bolhe prihajajo na pomoč

Kot poroča londonski časopis Independent, lahko skromna vodna bolha reši težavo onesnaženih rek v notranjosti dežele. To kaže reševalni projekt, ki poteka sedaj. Biologi so iz norfolškega rečnega jezera Ormesby v Angliji najprej odstranili 9,5 tone rib, ki so se hranile z vodnimi bolhami. Zaradi tega so se le-te lahko namnožile in pogoltale alge, ki so onesnaževale jezero. Vrnile so se druge rastline, ki so sklile iz spečih podvodnih semen, ter ptice, kot so vodne kokoške in labodi. Sčasoma bodo ribe ponovno naselili in računajo, da se bo v petih letih celoten ekosistem vrnil v normalno stanje. Evropski ohranitelji narave z zanimanjem opazujejo rezultat tega projekta.

Ogibanje grehu

»Kaj le se je zgodilo z grehom?« sprašuje revija Newsweek. »Resen občutek za oseben greh je v današnjem priljubljenem stilu ameriških religij skoraj izginil.« Župljani »ne želijo poslušati pridig, ki bi lahko vznemirile njihovo dobro mnenje o sebi«, »redna spoved duhovniku« pa je med katoliki »postala stvar preteklosti«. Tekmujoči kler se boji, da bi se mu črede odtujile. V članku je navedeno, da mnogi kleriki »formalno obsojajo ,sistemsko‘ družbeno zlo, kot sta rasizem [in] spolna diskriminacija«. »Njihovi glasovi pa so nenavadno pridušeni pri temah, ki se tičejo doma – kot so ločitev, ponos, pohlep in pretirane osebne ambicije.«

Draguljevi »prstni odtisi«

V Veliki Britaniji imajo ženske v lasti 39 milijonov kosov diamantnega nakita, ki je vreden približno 17,5 milijarde ameriških dolarjev, in vsako leto ukradejo nakit v vrednosti 450 milijonov dolarjev. Večine tako izgubljenega nakita ne morejo izslediti. Kovino, v kateri so vgrajeni diamanti, kmalu pretopijo. Diamantne kamne pa nato nanovo vdelajo. Vendar pa bodo sedaj draguljarji v osrednji računalnik lahko vnesli računalniške podatke o edinstvenih napakah vsakega kamna. Te »prstne odtise« zazna laserski žarek z majhno gostoto, ki bere hibe vsakega kamna – niti dva si nista popolnoma enaka. Londonski The Sunday Times poroča, da bodo tatovi ta varnostni sistem lahko obšli samo tako, da bodo kamne razrezali, to pa je drago početje, ki poleg tega kamnom zmanjša vrednost.

Alarm zaradi ognjemetov

Kot je navedeno v Morbidity and Mortality Weekly Report (MMWR), bolnišnični uslužbenci poročajo, da »se na oddelkih za nujne primere v ZDA zaradi poškodb povezanih z ognjemeti v povprečju vsako leto zdravi 12.000 ljudi«. V poročilu Svéta za varnost porabniških izdelkov za leta 1990–1994 ocenjujejo, da 20 odstotkov vseh poškodb zaradi ognjemetov nastane na očeh. MMWR pravi, da so te »pogosto resne in lahko povzročijo trajno zmanjšanje vidne ostrine ali pa slepoto«. Omembe vredno pa je tudi, da očesne poškodbe očitno dobi več opazovalcev kakor pa upravljavcev ognjemetov.

»Mogoča tempirana bomba«

Po poročilu revije Focus trenutno v mestih živi približno 45 odstotkov svetovnega prebivalstva, a da ga bo po ocenah do leta 2000 tam že polovica. V večjem delu severne Evrope, v Italiji in vzhodnih Združenih državah je prebivalstvo že kar precej zgoščeno, v delih Kitajske, v Egiptu, Indiji in Južnoafriški republiki pa so nekatera gosto naseljena mesta sredi podeželja. A satelitski posnetki sedaj odkrivajo, da je urbanizirane le od 3 do 4 odstotke zemlje. V Focusu je omenjeno, da zgoščenost prebivalstva na teh urbanih področjih narašča, ker se, predvsem v razvitem svetu, letno 61 milijonov ljudi preseli v mesta, »ta pa ne morejo rasti tako hitro kakor njihovo prebivalstvo«. Dodaja še: »Takšen položaj je mogoča tempirana bomba.«