Pisma bralcev

Mlada bolnica z rakom Ravnokar sem prebrala članek, napisan po pripovedi Kathy Roberson, »Ko življenje ni lahko« (8. december 1994) in priznati moram, da me je zares ganil. Zato sem vam morala pisati in se vam najlepše zahvaliti za tako čudovit članek. Stara sem 14 let in v šoli me hudo nadlegujejo, ker sem Jehovova priča. Nisem toliko preskušena, kot je bila Kathy Roberson, toda ko sem prebrala, kako jo je Jehova podpiral v preskušnjah, me je to dvignilo.

C. G., Združene države

Kako čudovit članek! Ko sem bila stara devet let sem tudi sama zbolela in nazadnje mnogo mesecev preživela v bolnišnici. A sem do takrat, ko sem šla v srednjo šolo, že ozdravela. Kako težko je moralo biti Kathy Roberson vedno znova se spoprijemati z zdravljenjem zaradi bolezni. Njena drža in moč sta mi pomagali, da sem postala pozitivnejša.

D. V., Združene države

Igranje z nemoralo Najiskreneje se vam zahvaljujem za članek »Mladi vprašujejo – kako daleč je ,predaleč‘«. (8. februar 1994) Sestajam se z mladim kristjanom. Že takoj na začetku sva si postavila meje, čeprav sta poljubljanje in ljubkovanje v današnji družbi običajna. Jehovovih pravičnih meril ni lahko upoštevati, toda prepričana sem, da bo ta članek pomagal mnogim.

P. S. F., Brazilija

Stara sem že 26 let, a mi članki »Mladi vprašujejo« zelo koristijo. Mučim se prav s tem vprašanjem. Vesela sem, ker ta članek točno in jasno pove, kako daleč je predaleč.

V. V., Belgija

Preživelci koncentracijskih taborišč Doživetje Feliksa Borysa, »Zaščiten zaradi vere v Boga« (8. junij 1994), me je zelo spodbudilo. Ko sem bral ta članek, me je dobesedno oblivala kurja polt in moral sem zadrževati solze. Okrepil me je za vztrajanje v preskušnji.

A. C., Italija

Ta članek mi je pomagal še bolj ceniti Jehovovo moč, s katero Jehova ščiti tiste, ki zaupajo vanj. Ko sem bral o tem, kako čudovito je On odgovarjal na molitve Feliksa Borysa, me je to zelo ganilo!

E. F., Švedska

Humor Rada bi se vam zahvalila za članek »Vnesite v svoje življenje humor«. (8. september 1994) Vedno sem bila zelo vase zaprta, pogosto čemerna. Ko pa sem se naučila v svoje življenje vnesti humor, se je to spremenilo. Smeh je zares »najkrajša razdalja med dvema človekoma«.

A. Q. G., Brazilija

Addiina zgodba Članek »Addie je odgovor našla pozno, vendar ne prepozno« (8. november 1994) je bil preprosto sijajen! Počutila sem se, kakor da berem roman, le da je bila to resnična zgodba. Ko sem spoznala nauk njene zgodbe, da svojim sosedom lahko najučinkoviteje pomagamo z oznanjevanjem, sem bila zelo ganjena!

D. L., Italija

Ravnokar sem prebrala življenjsko zgodbo Addie Clinton Few in vam, prvič v 19 letih, kolikor časa berem Prebudite se!, pišem, da se vam zahvalim! Tudi sama sem črnka in že vse življenje prenašam bodice družbene krivičnosti. Toda spoznala sem, da Jehova zares skrbi za nebelce v njihovem težkem položaju ter da bo obljubljeni novi svet popravil vse krivice.

L. N., Združene države

Članek je pokazal njeno razumnost in humor, ki ju je omilila ponižnost. Zgodbo odlično pripoveduje! Konec me je zelo ganil. Brala sem na avtobusu in sem se sedaj hihitala, naslednji trenutek pa že jokala.

D. M., Združene države