Mladi vprašujejo . . .

Brezdimni tobak — ali je neškodljiv

,KO SE je 13-letni Cord preselil v srednjezahodne Združene države, je hitro odkril, da mu manjka standardni del osmošolčeve opreme: pločevinka sesalnega tobaka, vrste brezdimnega tobaka. Večina njegovih novih prijateljev je bila »ščepčarjev« oziroma uporabnikov sesalnega tobaka in Cord se je z njimi hotel skladati. Ko mu ga je torej eden od fantov ponudil zavojček, je tega vzel ter ga z malomarnimi kretnjami veterana nekaj vtaknil med spodnjo ustnico in dlesen.‘ (Revija Listen)

Mladi Cord je komajda izjema. Profesor oralne patologije dr. Christopher A. Squier pravi, da vse več najstniških fantov vzame svoj prvi ščepec. Čeprav se prodaja brezdimnega tobaka v poznih 1980-ih ni povečevala, pa »uporaba vlažnega sesalnega tobaka«, pravi dr. Squier, »zopet narašča«.a Raziskovalci na primer poročajo, da sedaj po brezdimnem tobaku v Združenih državah posega en srednješolski fant od petih, na Švedskem pa en mladenič od treh – kar je milijone mladih. Zakaj se to dogaja?

»Je varnejši od kajenja.« »Nobenih dokazov ni, da je nevaren.« »Moji prijatelji ga uporabljajo. Ne škoduje jim.« »Če ga kdaj pa kdaj malo vzamem, mi ne more škoditi.« »Zaradi njega ni še nihče umrl.« Po poročilu Ameriškega društva za boj proti raku mladi pogosto navajajo takšne razloge, zakaj so se obrnili k brezdimnemu tobaku.

Kaj je mlade navedlo, da mislijo, da je ščepčarjenje varnejše kakor kajenje? Ali je res tako?

Dovzetni za sporočilo

Močna tobačna industrija je mlade leta bombardirala z reklamami, ki so brezdimni tobak prikazovale za tako neškodljivega, kakor je žvečenje žvečilnega gumija, in za tako nepogrešljivega, kakor je dobra znamka telovadnih čevljev. Gesla kot »Namesto da vlečeš, vzemi zavojček«, »Do pravega tobačnega užitka pridem, ne da bi si sploh prižgal« in »Potrebujete ga le ščepec« domiselno namigujejo, da ima sesalni tobak pred kajenjem prednost.

Ko so v Združenih državah takšna gesla po televiziji in radiu prepovedali predvajati, je tobačna industrija naprej širila svoje poročilo po reklamah v revijah. Blesteče slike krepkih moških, ki uživajo ob lovu, plezanju, raftingu po divjih vodah, z jasno vidno tobačno pločevinko, vtaknjeno v zadnjem žepu, so glasno in jasno sporočale: »Brezdimni tobak je lep, naraven in vrata v moškost!«

Vodilni funkcionar v ameriškem zdravstvu v svojem poročilu iz leta 1994 z naslovom Preventing Tobacco Use Among Young People (Preprečevati uporabo tobaka med mladimi) pravi, da mnogo mladih sedaj verjame, da »so izdelki brezdimnega tobaka neškodljivi in družbeno sprejemljivi«. Neka raziskava med srednješolci je pokazala, da »kakšnih 60 odstotkov dijakov nižjih letnikov in 40 odstotkov dijakov višjih letnikov meni, da ne tvegaš ali le malenkostno tvegaš, če redno uporabljaš brezdimni tobak«. In celo srednješolci, ki so uvideli, da brezdimni tobak utegne škoditi, »se ne zavedajo, da je tveganje veliko«. Reklame učinkujejo. Toda ali govorijo resnico?

Biblijski pregovor pravi: »Abotni [neizkušeni, NW] vsemu verjame, prebrisani pa pazi na stopinje svoje.« Še en pregovor pa: »Razumni dela vse premišljeno.« (Pregovori 13:16; 14:15) Kaj torej o brezdimnem tobaku kažejo dejstva?

Slaba novica

Medtem ko reklame morda namigujejo, da ti bo brezdimni tobak izboljšal imidž in da ne škoduje telesu, pa dejstva kažejo prav nasprotno. Kot prvo: če boš uporabljal brezdimni tobak, ne boš videti nič lepši. Če ne verjameš, si le porini jezik v lice in se poglej v zrcalo. »Kul«? Ne preveč. In to ti samo pokaže, kaj stori na zunaj! Kar naredi znotraj, je veliko hujše.

Tako lahko tistim, ki tobak redno žvečijo ali sesajo, razpokajo ustnice, se jim obarvajo zobje, dobijo slab zadah in vnetje dlesni – nič od tega ne pripravlja k širokemu nasmehu. Zraven tega vse slabše zaznavajo vonj in okus, srčni utrip in krvni tlak pa se jim zvišujeta – prav slaba novica. Res slaba novica pa je ta: raziskave v Evropi, Indiji in Združenih državah kažejo, da brezdimni tobak povzroča raka lic, dlesni in grla. Ta odkritja pa ne presenečajo strokovnjakov. Neka študija navaja: »Sesalni tobak ima od vseh izdelkov, sprejemanih v telo, največjo stopnjo rakotvornih agensov.« Nič čudnega ni, da »je pri dolgotrajnih uporabnikih sesalnega tobaka za 50 odstotkov večje tveganje, da dobijo ustnega raka, kakor pri tistih, ki ga ne uporabljajo«.

Ko se ustni rak ugnezdi, so posledice zelo resne. Ne samo, da je uničeno uporabnikovo zdravje, temveč je pogosto skrajšano tudi njegovo življenje. Publikacija Ameriškega društva za boj proti raku poroča tole žalostno zgodbo: ,Sean je brezdimni tobak začel uporabljati pri 13-ih letih. Menil je, da je varnejši od kajenja. Potem ko je pet let dnevno porabil pločevinko sesalnega tobaka ali več, je na jeziku dobil rano. Bil je ustni rak. Zdravniki so mu odstranili del jezika, toda rak se mu je razširil v vrat. Opravili so še nekaj operacij, ki so ga iznakazile, a niso nič pomagale – pri 19-ih je umrl. Pred smrtjo je v beležko napisal preprosto sporočilo: »Ne uporabljajte sesalnega tobaka.«‘

Na trnku!

Potem ko je v začetku omenjeni mladi Cord prebral to pretresljivo poročilo o Seanu, je stvar končno dojel. Odločil se je, da bo prenehal. A to je bilo težko. »Čutil sem, da ga pač moram imeti,« je povedal za revijo Listen. »Celo sedaj, nekaj mesecev po tem, ko sem uradno prenehal, se zalotim, da v žepih tipam za svojim zavojčkom. Veliko žvečim žvečilni gumi. To pomaga, ne prežene pa hrepenenja.«

Ca-A Cancer Journal for Clinicians potrjuje: »Raziskave so odkrile, da je le majhnemu odstotku najstnikov, ki so se odločili, da bodo prenehali uporabljati brezdimni tobak, to res uspelo.« Kaj je torej tisto, zaradi česar je z brezdimnim tobakom tako težko prenehati? Isto mamilo, ki tako otežuje opustiti kajenje: nikotin.

Nikotin, mamilo, ki ga najdemo v cigaretah, pa tudi v brezdimnem tobaku, je močan strup, zaradi katerega se uživalec počuti »haj«. Da se ta občutek ne konča, uporabnik približno vsakih 30 minut potrebuje drug ščepec. Nikotin te dobi na trnek. Nekateri uživalci postanejo tako zasvojeni, da imajo ščepec sesalnega tobaka v ustih dan in noč – še ko spijo.

In v nasprotju s tem, kar morda mislijo mladi, se s ščepčarjenjem ne dobi v telo manj nikotina. Ena pločevinka brezdimnega tobaka na dan da toliko nikotina kakor 60 cigaret! »Uporabniki brezdimnega tobaka,« pravi Preventing Tobacco Use Among Young People, ,resorbirajo najmanj toliko nikotina kakor kadilci, morda celo dvakrat toliko.‘ (Podčrtali mi.) Poleg nikotina pa brezdimni tobak vsebuje desetkrat toliko nitrozaminov (močnih rakotvornih snovi) kakor cigarete.

Bodi pameten

»Niti najmanjšega dvoma ni, da ti izdelki škodijo,« je dejal dr. Roy Sessions, kirurg za glavo in vrat. »Povzročajo takšno zasvojenost, ki jo je večini ljudi težje premagati kakor kajenje.« Specialist za zobe in raka dr. Oscar Guerra je sklenil: »Telo sesalnega tobaka preprosto ne mara.« Strokovnjaki po svetu se strinjajo: ščepčarjenje je več kot le ščepec težav. Lahko te »odsesa«!

Krščanske mlade pa v to, da se ogibajo tobačnih izdelkov, še bolj sili nekaj drugega kakor skrb za zdravje – njihova želja, da so všeč Bogu Jehovu. Njegova Beseda zapoveduje: »Očistimo se vsakega madeža mesa in duha ter dopolnjujmo svetost v strahu Božjem!« (2. Korinčanom 7:1)

Revija Aviation, Space, and Environmental Medicine zadevo lepo povzema z besedami: »Tobak je ogabna rastlina, ki jo uporabljata le dve bitji, majhen zeleni črv in človek. Majhen zeleni črv ne zna drugače.«

Ti pa znaš. Bodi torej pameten – ne začni.

[Podčrtna opomba]

[Poudarjeno besedilo na strani 27]

,Sean je pred svojo smrtjo napisal preprosto sporočilo: »Ne uporabljajte sesalnega tobaka.«‘

[Slike na strani 26]

Žvečilni tobak je med mladimi vse priljubljenejši. Ali bi ga moral poskusiti tudi ti?