Zakaj mnogi verjamejo, da se bo svet končal
SVET je res v strašnem stanju, kar danes mnogi hitro potrdijo. »Ljudi z različnih delov sveta sem spraševal, kaj menijo, kakšne so naše možnosti za prihodnost,« je pisal evangelist Billy Graham. »Večina med njimi je pesimistična. [. . .] Da bi opisali prihodnje svetovne dogodke, pogosto uporabljajo besedi ,harmagedon‘ in ,apokalipsa‘.«
Zakaj za opis današnjega stanja pogosto uporabljajo besedi »harmagedon« in »apokalipsa«? Kaj pomenita?
Biblijski izvor
Biblija govori o ,vojski tistega velikega dne Boga, Vsegamogočnega‘, in to vojsko povezuje s krajem, ki je »imenovan po hebrejsko: Harmagedon [Har Magedon, NW]«, oziroma harmagedon. (Razodetje 16:14-16) Webster’s New Collegiate Dictionary definira harmagedon kot »končno in sklepno bitko med silami dobrega in zla«.
Čeprav beseda »apokalipsa« izvira iz grške besede, ki pomeni »razodetje« ali »razkritje«, je privzela drug pomen. Biblijska knjiga Razodetje ali Apokalipsa poudarja Božje uničenje hudobnih in tisočletno vlado Božjega sina, Jezusa Kristusa. (Razodetje 19:11-16; 20:6) Tako Webster’s New Collegiate Dictionary definira »apokalipso« kot »neogibno kozmično kataklizmo, pri kateri Bog uniči vladajoče sile zla in v tisočletnem kraljestvu pravične obudi v življenje«.
Ko danes ljudje govorijo o svetu in njegovem stanju, na njih očitno vpliva to, kar je rečeno v Bibliji. Kaj pa Biblija res pravi o koncu sveta?
Biblija in konec sveta
Biblija konec sveta jasno napoveduje. Jezus Kristus in njegovi učenci so govorili o času konca. (Matevž 13:39, 40, 49; 24:3; 2. Timoteju 3:1; 2. Petrov 3:3) Vendar pa niso mislili, da bo uničena zemlja. O dobesedni zemlji Biblija pove: »Postavil je zemljo na podstave njene, da se ne gane na večne čase.« (Psalm 104:5) Izraz »konec sveta« preprosto pomeni »sklenitev stvarnosti« (New World Translation).
Apostol Peter je govoril o predpotopnem svetu v Noetovih dneh in rekel: »Tedanji svet [ki so ga sestavljali brezbožni ljudje] [je] poginil z vodo potopljen.« Potem je nadaljeval, da je naš sedanji svet ,shranjen za dan sodbe in pogube brezbožnih ljudi‘. (2. Petrov 3:5-7) Tudi apostol Janez je pisal: »In svet gine in poželenje njegovo; kdor pa dela voljo Božjo, ostane vekomaj.« (1. Janezov 2:17)
Ob koncu tega sveta bo spoti spravljen tudi njegov nevidni brezbožni vladar. (Razodetje 20:1-3) Apostol Pavel je o tem zlem vladarju pisal: »Bog tega sveta [je] nevernim oslepil misli.« Jezus je o njem rekel: »Zdaj bo vojvoda tega sveta [Satan Hudič] vržen ven.« (2. Korinčanom 4:4; Janez 12:31)
Ali ne bo blagoslov, znebiti se tega sveta in njegovega hudobnega vladarja? Kristjani za to že dolgo molijo; prosijo, naj pride Božje kraljestvo in naj se na zemlji zgodi Božja volja. Molijo, naj Jezus Kristus ukrepa, poslušajoč Očetovo zapoved, da zemljo reši vse hudobije! (Psalm 110:1, 2; Pregovori 2:21, 22; Daniel 2:44; Matevž 6:9, 10)
To pa zastavlja vprašanje: Ali bi lahko do lažnih oziroma zmotnih napovedi o koncu sveta prišlo zato, ker so ljudje napovedovali datum tega dogodka na temelju napačnega razumevanja ali napačne uporabe resničnih biblijskih prerokb? Pa si poglejmo.
Napačna razumevanja v prvem stoletju
Razmislite o tem, kar se je zgodilo v prvem stoletju. Tik preden se je Jezus dvignil v nebo, so ga njegovi apostoli željno spraševali: »Gospod, ali boš v tem času v novič postavil kraljestvo Izraelu?« Blagoslove Kraljestva so hoteli uživati kar takoj, toda Jezus je rekel: »Ni vaša stvar, da bi znali čase in ure, ki jih je določil Oče po svoji samooblasti.« (Dejanja 1:6, 7)
Jezus je samo tri dni pred svojo smrtjo govoril podobno: »Čujte torej, ker ne veste, katerega dne pride Gospod vaš.« In dodal: »Za tisti dan in tisto uro pa nihče ne ve, tudi angeli v nebesih ne, tudi Sin ne, samo Oče. Pazite, bedite in molite, kajti ne veste, kdaj je ta čas.« (Matevž 24:42, 44; Marko 13:32, 33) Nekaj mesecev prej je tudi spodbudil: »Bodite [. . .] pripravljeni, kajti Sin človekov pride ob uri, ko se vam ne bo dozdevalo.« (Lukež 12:40)
Zgodnji kristjani so kljub takšnim Jezusovim opominom, željni Kristusove navzočnosti in blagoslovov, ki jih bo ta prinesla, začeli razglabljati, kdaj se bodo kraljestvene obljube izpolnile. Apostol Pavel je tako Tesaloničanom pisal: »Kar pa zadeva prihod našega Gospoda Jezusa Kristusa in našo združitev z njim, vas prosimo, bratje, da se ne pustite takoj zbegati in vznemiriti ne od prerokb ne od govoric ne od kakega našega domnevnega pisma, češ da je Gospodov [Jehovov, NW] dan pred vrati.« (2. Tesaloničanom 2:1, 2, EI)
Pavlove besede kažejo, da so nekateri zgodnji kristjani oblikovali zmotna pričakovanja. Čeprav kristjani iz Tesalonike morda niso napovedali določenega datuma svoje ,združitve s Kristusom v nebesih‘, so očitno menili, da je ta dogodek povsem blizu. To mnenje so morali popraviti, kar je storilo Pavlovo pismo.
Svoje mnenje so morali popraviti tudi drugi
Kot smo omenili v prvem članku, so po prvem stoletju tudi drugi pričakovali spolnitev Božjih obljub ob določenem času. Nekateri so napovedovali, da bo konec sveta nastopil, ko bo od Jezusovega rojstva ali njegove smrti preteklo tisoč let. Toda tudi njihove napovedi so se skazale kot lažne oziroma zmotne.
To postavlja vprašanja: Ali napake glede spolnitve biblijskih obljub pomenijo, da so bile tudi same obljube napačne? Ali so Božje obljube zanesljive? In kako so popravke v zvezi s to zadevo sprejemali sodobni kristjani?