Danijel – verodostojna preroška knjiga

V BIBLIJSKEM poročilu piše: »V prvem letu Belsazarja, kralja v Babilonu, je videl Danijel sanje in prikazni glave svoje na ležišču svojem. Potem je spisal sanje in razložil vsebino stvari.« (Danijel 7:1)

V drugi polovici šestega stoletja pred n. št. je Danijel zapisal te sanje in tudi druge sanje in videnja, ki zadevajo nas danes. Imamo »popolno poročilo« /NS/ o njegovih vizijah v preroški knjigi Danijela.

Verodostojni prerok

Sam Kristus je pričal, da je Danijel bil prerok. Zanimivo je, da ga je Jezus omenil v svoji prerokbi o znamenju njegove »navzočnosti in konca sestava stvari«. /NS/ Tako je ‚potisnil‘ dokončno izpolnitev Danijelovih prerokb naprej v naš čas, ko smo priče Spolnjevanja sestavnih delov znamenja, kot na primer mednarodnih vojn, pomanjkanja hrane, potresov in svetovnih stisk. (Matej 24:3—8, 15)

Jezus je pojasnil: »Nastopilo bo veliko lažnih prerokov in bodo mnoge premotili /JP/... In ta dobra vest o kraljestvu se bo oznanjevala po vsej naseljeni zemlji v pričevanje vsem narodom in tedaj bo prišel konec. /NS/ Ko boste torej videli na svetem kraju gnusobo, ki jo je napovedal prerok Daniel — kdor bere, naj razume — takrat naj beže v hribe, kateri so v Judeji. ... Resnično vam povem: Ta rod ne bo prešel, dokler se vse to ne zgodi.« /JP/ (Matej 24:11—34)

To, da je Jezus opozarjal pred lažnimi preroki ravno pred tem, ko je svojim učencem omenil »preroka Danijela«, dokazuje, da je imel Danijela za resničnega Božjega preroka. Iz predhodnega članka smo izvedeli, da se je nekaj Danijelovih navdihnjenih preroških objav, kot sta napoved Nebukadnezarjeve prehodne bolezni in padec Babilona, spolnilo začasa Danijela. Razen teh pa je napovedal Danijel stvari, ki bi se naj spolnile stoletje pozneje. Katere so te dolgoročne prerokbe, ki so zapisane v Danijelovi knjigi?

Mesijev prihod in smrt

Prerokba, ki jasno dokazuje, da je Danijel zanesljiv prerok, je prerokba o sedemdesetih preroških tednih. Med drugim se takole glasi: »Sedemdeset tednov je določenih nad tvojim ljudstvom in nad tvojim svetim mestom, da preneha hudodelstvo, da se zapečati greh, da se doseže sprava za krivdo. ... Vedi torej in razumi: Od časa, ko izide beseda, da se zopet pozida Jeruzalem, do Maziljenca-kneza, bo sedem tednov. In za dvainšestdeset tednov (skupaj 69 tednov) ... Po dvainšestdesetih tednih (to je 7 + 62 ali po 69. tednu) bo Maziljenec odstranjen, ... Trdno zavezo sklene z mnogimi za čas enega tedna (sedemdeset teden); v polovici tedna odpravi klavno in jedilno daritev.« (Danijel 9:24—27, EI)

Mnogi židovski, katoliški in protestantski biblicisti so soglasni, da gre pri »tednih« te prerokbe za letne tedne. V Bibliji v današnji nemščini (1982) je rečno: »Sedemdeset letnih tednov mora miniti po Božjem načrtu, da se spremeni usoda tvojega ljudstva ...« Teh 490 let se je pričelo leta 455 pr. n. št., ko je perzijski kralj Artakserks dal Nehemiju dovoljenje, »da se zopet pozida Jeruzalem«. (Nehemija 2:1—8) Devetinšestdeset tednov pozneje, to je leta 29 n. št., je bil Jezus krščen in maziljen, to je, postal je Kristus ali Maziljenec, Mesija. »V polovici (70.) tedna, leta 33 n. št., je bil »odstranjen«. Njegova žrtvena smrt je bila sprava za grehe človeštva, tako je »odpravil« po Mojzesovi postavi zahtevane živalske žrtve.a

Na osnovi te zanesljive prerokbe so Judje prvega stoletja vedeli, »da se sedemdeset letnih tednov, ki jih je omenil Danijel, bliža koncu; in napoved Janeza Krstnika, da se je Božje Kraljestvo približalo ni nikogar presenetila.« (Manuel Biblique, avtorja Bacuez in Vigouroux)

Zverem podobne svetovne sile

V drugi daljnosežni prerokbi, ki je skrajno pomembna za nas danes, je bilo napovedano zaporedje svetovnih sil, simboliziranih s strahovitimi divjimi zvermi, ki naj bi končno prepustile mesto Božjemu Kraljestvu.

Danijel poroča: »Videl sem v prikazni svoji po noči... In štiri zveri velike, med seboj različne, so prišle iz morja. Prva je bila kakor lev, ... In glej, druga zver in drugačna, podobna medvedu ... in glej, druga zver, podobna pardu ... Potem sem videl v prikaznih ponoči: in glej, četrta zver, grozovita in strašna in silno močna. ... Te zveri velike, ki so štiri, so štirje kralji, ki vstanejo iz zemlje. Toda svetniki Najvišjega prejmejo kraljestvo in obdrže kraljestvo na vekomaj, da, do vekov večnosti.« (Danijel 7:2—18)

Ena drugih Danijelovih prerokb potrdi, da te zveri predstavljajo svetovne velesile. V pojasnilu te vizije je sam napisal: »Oven z dvema rogoma, ki si ga videl, so kralji Medije in Perzije. Kosmati kozel pa je kralj grški.« (Danijel 8:20, 21)

Podobno predstavljajo štiri zveri iz Danijela, 7. poglavje, štiri svetovne sile, ki so vladale zapovrstjo od dni Danijela do vzpostavitve Božjega Kraljestva. Danijel je doživel padec babilonske svetovne sile (leva) in začetek naslednje svetovne sile Medo-Perzije (medveda). V njegovi dolgoročni prerokbi je Danijel napovedal padec Medo-Perzije pred Grčijo (leopardom), ki naj bi jo zamenjala »četrta zver«, Rimsko cesarstvo in njegov potomec, anglo-ameriška svetovna sila.

Danijel je natančno napovedal zaporedje svetovnih sil, vse naj bi zaradi svoje sile po svetovni oblasti prelivale kri kakor divje zveri. Prav tako bo pravično Kraljestvo, ki ga je napovedal, v kratkem zamenjalo sedanje politične sile. V viziji je Danijel videl, kako je »Predvečni«, Bog Jehova dal »Sinu človekovemu«, Jezusu Mesiji »gospostvo in slavo in kraljestvo, da naj mu služijo vsa ljudstva, narodi in jeziki«. Ali bo to pomenilo trajno rešitev problemov človeštva? Da, ker je Jezusova vladavina na tem mestu opisana kot »vladavina, ki nima določenega časa, in njegovo kraljestvo kot takšno, ki se nikoli ne pokonča«. /NS/ (Danijel 7:13, 14; primerjaj Matej 16:27, 28; 25:31.)

Kratkoročne in daljnosežne prerokbe, ki smo jih na kratko pregledali v teh dveh člankih, so samo delček sanj, videnj in prerokb, ki jih vsebuje Danijelova knjiga. Ti primeri dokazujejo, da je Danijelova knjiga zanesljiva preroška knjiga — vnaprej napisana zgodovina. Spolnitev njegovih prerokb sega vse v 20. stoletje in posreduje čudovito upanje.

[Podčrtna opomba]

[Okvir na strani 5]

TEORIJA O ”KASNEJŠEM DATIRANJU“

BIBLIJA pripisuje Danijelovo knjigo preroku tega imena, zato je morala biti napisana v šestem stoletju pred n. št. (Danijel 7:1) Toda v njej zapisane prerokbe so tako presenetljive, da so mnogi dvomili, da so bile zapisane pred napovedanimi dogodki. Nekateri nekristjani in celo mnogi razlagalci Biblije, ki se imenujejo kristjani, so dvomili v verodostojnost Danijelove knjige. Prednost dajejo takoimenovani teoriji o kasnejšem datiranju, ali teoriji makabejskega datiranja, ki jo je najprej omenil protikrščanski filozof tretjega stoletja n. št., Porfirij. Kakšni so dokazi za podporo te teorije, in koliko veljajo?

Po predpostavki, da je vsaka prerokba nemogoča, je Porfirij trdil, da je knjigo, ki nosi Danijelovo ime, v resnici napisal neki neznani Žid v času Makabejcev, v drugem stoletju pred n. št, torej zatem, ko se je veliko, v Danijelovi knjigi napovedanih dogodkov že zgodilo. Domneval je, da je slepar, ki je pisal v Danijelovem imenu, v drugem stoletju pred n. št. pisal to zato, da bi dvignil moralo Judom, ko so se Makabejci uprli Seleukidom. Toda mar bi lahko spoštljivo in miroljubno obnašanje Danijela in njegovih treh hebrejskih tovarišev v Babilonu kakorkoli ovrednotili kot spodbudo k oboroženemu uporu? Prav gotovo ne. (Danijel 1:8; 2:49; 3:16—18, 30) Pojav »Mesije-kneza« ob točno napovedanem času v letu 29 n. št., ko se je končalo 69 letnih »tednov« iz Danijela 9:25, pravtako osmeši Porfirijeve trditve o tem, da je bila napisana v drugem stoletju pred n. št.

Judovski zgodovinopisec Josefus je zapisal, da je bil kanon Hebrejskih spisov, h katerim spada knjiga Danijela, zaključen v času Ezre, v petem stoletju pred n. št. Kako bi torej lahko rekli, da je knjiga Danijela bila napisana šele v drugem stoletju pred n. št.? Nadalje zvitki, ki so jih našli ob Mrtvem morju pokažejo, da je bila knjiga Danijela v drugem stoletju pred n. št. v judovskih krogih na splošno priznata kot del Biblije. Ali bi bilo tako, če bi to bilo delo njihovega sodobnika?

Nadalje Porfirij in mnogi kritiki Biblije dokazujejo, da vsebuje Danijelova knjiga zgodovinske netočnosti. Po njihovi teoriji je bila napisana v drugem stoletju pred n. št. Toda tisti čas so ostroumni Judje odklanjali prvo knjigo Makabejcev, ni se jim zdela primerna za vključitev v biblijski Kanon, čeprav so jo imeli za zgodovinsko točno. Izobraženi Judje, ki so imeli dostop do del posvetnih zgodovinopiscev, kot na primer Herodot, bi gotovo zavrgli Danijelovo knjigo, če bi bile v njej zgodovinske napake. Razen tega so arheološke najdbe potrdile obstoj Belsazarja in drugih podrobnosti Danijelove knjige, ki so jih imeli Porfirij in drugi kritiki Biblije za netočne.

Z obzirom na Porfirijeve obtožbe, da so bile Danijelove prerokbe zapisane šele po dogodkih, piše Philip R. Davies, sodelavec biblijskega znanstvenega oddelka na Univerzi Sheffield (Anglija): »To žalostno mišljenje o Danijelovi knjigi je v glavnem namerna prevara, zagrešena nad (domnevno) lahkovernimi bralci in naj bi služila dobri stvari... Težko pa bi pripisali takšno lahkovernost prvim bralcem te knjige. Če lahko v zvezi s tem govorim o lahkovernosti, potem jo bom verjetno pripisal razumskim kritikom.« (Jornal for the Study of the Old Testament, izdaja 17, 1980).

Nič ne preseneča, če kakšen neoplatonični filozof zanika, da je bil biblijski, pisec od Boga navdihnjen za napovedanje bodočih dogodkov. Toda žalostno je, da razlagalci Biblije, ki trdijo, da so kristjani, poskušajo izpodkopati zaupanje ljudi v pomembno preroško knjigo Biblije. To kaže, da ne verujejo v tistega, ki je rekel: »Ki oznanjam od početka konec in od starodavnosti, kar se ni še zgodilo.« (Izaija 46:10)

[Shema na strani 6]

(Lega besedila – glej publikacijo)

70 tednov (490 let)

69 tednov (483 let) 1 teden (7 let)

455 pr. n. št. 29. n. št. 33. n. št. 36. n. št.

Jeruzalem ...« Danijel 9:24—27

[Slike na strani 6]

Babilon

Medo-Perzija

Grčija

Rim — Velika Britanija in ZDA