Mladi vprašujejo:

Kaj če moj roditelj zgreši

»Moj oče je kristjan že deset let. Sedaj je nedejaven. Biblije ne preučuje in na shode ne hodi redno. Krščanske brate iz občine neprestano kritizira. Ima posvetne poglede na raso in še na mnoge, mnoge reči. Mislim, da ima veliko pomanjkljivosti.« (Najstnica)

NOBEN roditelj ni popoln. »Zakaj vsi so se pregrešili ter nimajo slave Božje,« pravi Biblija. (Rimljanom 3:23) Vendar je stvar čisto drugačna, ko v javnosti mati ali oče igra vlogo vzornega kristjana, v zasebnosti pa se neprijetno spremeni. »Pred drugimi je oče prijazen,« govori neka mladenka. »Toda za zaprtimi vrati je druga oseba - on je zoprn! Kritičen je do vsega, kar počnem, in vsakogar v družini spravi v slabo voljo. Tako hudo je, da se v življenju ne veselim prav ničesar. Do njega pa čutim le sovraštvo.«

Jeza in mržnja sta lahko še posebej močni pri mladih, ki na skrivnem trpijo zaradi različnih oblik zlorabe. Ženska, imenovana Mary, tako piše o »nasilju, psovanju in zlorabi vsake vrste«, zaradi česar je trpela pod roko svojega očeta - skrivnega alkoholika. »Ljudje so prišli k nam otrokom in nam govorili, kako čudovitega očeta imamo in kakšni srečniki smo,« se z grenkobo spominja.

Biblija obsoja vsako obliko hinavščine. (Jakob 3:17) Opozarja nas, da bodo celo med pravimi Božjimi častilci nekateri, ki »skrivajo svoj pravi jaz«. (Psalm 26:4, NW; primerjaj Juda 4.) To védenje pa tvojega položaja najbrž ne olajša, ko je tisti, ki ravna hinavsko, tvoj roditelj - nekdo, ki bi ga moral ljubiti in spoštovati. Nekatere mlade premagujejo nasprotujoči si občutki, ki se v njih rojevajo. »Potrebujem pomoč,« toži mladenka. »Biblija pravi, naj ‚spoštujem svojega očeta‘, toda jaz tega ne morem.«

Kaj v resnici pomeni spoštovati ju

Res je, da biblijska zapoved o spoštovanju staršev ne vsebuje ‚odstopne klavzule‘ za mlade, ki mislijo, da si njihovi starši tega ne zaslužijo. (Efežanom 6:1, 2) Toda to, da roditelja spoštuješ, še ne pomeni, da odobravaš njegov način življenja ali da si zadovoljen s tem, kako ravna s teboj.a V Bibliji ‚spoštovati‘ preprosto pomeni primerno priznavati imenovano oblast.

Apostol Peter je na primer pisal, da bi kristjani morali ‚spoštovati kralja‘. (1. Petrov 2:17, EI) Peter je iz lastne izkušnje vedel, da so kralji pogosto bili neprijetne osebnosti. Kralj Herod Agripa I. je bil na primer potraten in lahkomiseln mož. Ko ga je Rim imenoval za palestinskega kralja, je pričel preganjati kristjane. »Z mečem je dal usmrtiti Janezovega brata Jakoba. Ko je videl, da je to Judom všeč, je dal zgrabiti tudi Petra.« (Dejanja 12:1-3, EI) Kljub temu pa Peter ni spodbujal k uporu. Namesto tega je pospeševal poslušnost kralju. In to iz dobrega razloga. Poslušnost posvetnim vladarjem je Jehovova volja. In v Petrovih dneh so nekateri kralji imeli absolutno moč in oblast. Salomon je dejal: »On stori vse, kar hoče, ker beseda kraljeva ima moč, in kdo mu more reči: Kaj delaš?« (Propovednik 8:3, 4)

Podobno je tvoj roditelj - ne glede na svoje pomanjkljivosti - še vedno nadrejen in ima precejšnjo moč nad tvojim življenjem. Upreti se mu ali ga prezirati preprosto ne bi bila modra poteza. To ti ne bi le otežilo življenja, temveč bi lahko povzročilo še izgubo Božje naklonjenosti. (Primerjaj Pregovori 30:17; Propovednik 10:4.) Če pa boš, nasprotno, z njim po svojih najboljših močeh sodeloval, bo to lahko pomagalo, da bo v tvojem odnosu z roditeljem vsaj malo miru in spokojnosti. (Kološanom 3:20)

Obvladovati jezo in mržnjo

Kako si lahko potem spoštljiv z nekom, ki te je prizadel in razočaral? To ni lahko. Toda neprestano premlevanje njegovih napak in pomanjkljivosti bo tvojo mržnjo le še razvijalo. Ali ne bi moral o svojem roditelju razmišljati pozitivneje, mu zasluženo priznavati katere koli dobre lastnosti, ki jih mogoče ima?

Upoštevaj, kaj govorijo Pregovori 19:11: »Razum zadržuje človeku jezo.« Če skušaš razumeti svojega roditelja, ti lahko to odpre nov pogled na stvari. Ali resnično hudobno ravna? Ali pa je takšen preprosto zato, ker je šibak, oplašen in potreben pomoči? Ali bi njegovo vedenje lahko bila posledica bolezni, depresije, osamljenosti ali napetosti v službi? Če je tako, ti lahko razumevanje teh problemov pomaga, da občutiš do svojega roditelja več sočutja in da si mogoče manj jezen.

Ne glede na to, v kakšnih razmerah se nahajaš, pa ti lahko pomaga pogovor o tvojih občutkih. (Pregovori 12:25) »Moj oče je pil,« se spominja neko dekle. »Svojim staršem nisem mogla zaupati svojih občutkov, zato sem zadrževala vse v sebi.« Toda ni treba, da trpiš sam. Čeprav ti zreli kristjani ne bodo mogli nadomestiti staršev, pa lahko v občini naredijo marsikaj, da bi nadomestili vsako skrb, ki je doma ne občutiš. (Primerjaj Marko 10:30.) Pregovori 17:17, Today’s English Version, pravijo: »Prijatelji kažejo svojo ljubezen vedno. Za kaj pa so bratje, če ne za to, da delijo bol?«

‚Lahko ga spremenim‘

Nekateri mladi duševno trpijo zaradi zgrešenega občutka odgovornosti. Mary se zase in za svoje brate in sestre spominja: »Živeli smo v strahu, da bo kdo odkril, da ima oče problem s pitjem.« Drugi se izčrpavajo ob jalovih poskusih, da bi spremenili svojega prestopniškega roditelja.

V svoji ljubezni in skrbi za roditelja se preprosto ne bi smel kriviti za njegove pomanjkljivosti. On ‚nosi svoje breme‘ odgovornosti pred Bogom. (Primerjaj Galatom 6:5; Jakob 5:14.) Tvoja odgovornost ni pregledovati ali kontrolirati vedenje očeta ali matere. Če se nad njim neprestano pritožuješ ali ga grajaš, ga bo to samo razburilo.

To pa ne pomeni, da ne moreš ničesar storiti. Najmanj, kar lahko narediš, je, da ‚neprestano moliš‘, da bi se srce tvojega roditelja spremenilo. (1. Tesaloničanom 5:17) Če mu redno kažeš ljubezen in ga iskreno pohvališ, ko je to primerno, lahko to pripomore k temu, da se omehča. Poleg tega ti ne ostane nič drugega, kot da v svojih okoliščinah vztrajaš, kolikor dobro le moreš.b

Če pa sta ti in tvoj roditelj kristjana in on resno greši, na primer z zlorabo alkohola ali izbruhi jeze, se boš naravno čutil obveznega, da poskrbiš, da se bodo o teh stvareh pogovorili občinski starešine. (Jakob 5:14) To ni dejanje nezvestobe, temveč izraz ljubečega prizadevanja, da roditelj prejme pomoč, ki jo tako zelo potrebuje. Gotovo je, da so nekateri starši jezno zanikali kakršen koli prestopek in se svojim otrokom na skrivnem maščevali, toda mladi, ki tako ‚trpijo za pravičnost‘, so lahko prepričani, da Jehova odobrava to pot poguma in bo ob času, ki ga sam določi, odkril resnico. (1. Petrov 3:14; 1. Timoteju 5:24, 25)

Delati za svoje zveličanje

Salomon je rekel: »Nasilstvo omami modrega.« (Propovednik 7:7) Žalostno je, da so nekateri mladi zaradi slabega zgleda staršev postali zagrenjeni in so se tudi sami pričeli slabo vesti. Nekateri so se celo razjezili nad Bogom ter zapustili krščansko pot! (Pregovori 19:3) Biblija svari: »Pazi, da te bes ne zapelje v nespodobna [dejanja]. Varuj se, ne obračaj se h krivici.« (Job 36:18, NW, 19-21)

Namesto da preveč skrbiš za roditeljev položaj pred Bogom, bi moral ‚delati s strahom in s trepetom za svoje zveličanje‘. (Filipljanom 2:12) V starem veku je tako ravnal v podobnih okoliščinah mlad princ, ki so ga imenovali Ezekija. Njegov oče, kralj Ahaz, je trdil, da je Jehovov častilec. (Izaija 7:10-12) V resnici pa je častil poganska božanstva in celo daroval enega od svojih lastnih sinov kot človeško žrtev! (2. kraljev 16:1-4) Predstavljaj si, kako mučno je tedanjo odpadništvo moralo biti za mladega Ezekija! Psalm 119:28, za katerega mnogi verjamejo, da ga je napisal ta mladi princ, pravi: »Od otožnosti se v solzah taja duša moja, vzdrži me po besedi svoji!«

Jehova je naredil prav to! Ker se je Ezekija posvetil molitvi in preučevanju Božje Besede, je kljub okolici njegova duhovnost rastla. (Psalm 119:97) Skrbno je pazil tudi, s kom se je družil. (Psalm 119:63) S kakšnim rezultatom? Čeprav mu je bil hinavski oče slab zgled, se je Ezekija sam ‚oklepal GOSPODA‘. (2. kraljev 18:6) In tudi ti se lahko! Mogoče se tvoj roditelj vede hinavsko, toda ni treba, da ga posnemaš. Oklepaj se Jehova in nekega dne bo tvoj tihi zgled zvestobe mogoče navedel tvojega roditelja, da se spremeni.

[Podčrtne opombe]

[Slika na strani 15]

Ni treba, da zgrešiš zaradi zgrešenega ravnanja tvojega roditelja