Zagovorniki tobaka spuščajo svoje balone, napolnjene s praznim govorjenjem

V ŠTIRIDESETIH letih te-ga stoletja so na London pritiskali napadalci. Nemški bombniki in vódeni izstrelki so kar dežili grozo in uničenje. Toda če stanje ne bi bilo tako strašno, bi prebivalce morda očaral nenavaden prizor.

V zraku je plavalo tisoče velikih balonov, privezanih na dolge vrvi. S tem so skušali preprečiti nizke napade letal in morda prestreči nekaj vódenih izstrelkov v zraku. Naj so bili zaporni baloni še tako bistroumna zamisel, pa so dosegli le majhen uspeh.

Tudi na cigaretne družbe pritiskajo napadalci. Široko razširjene tobačne imperije, nekdaj neosvojljive trdnjave politične in gospodarske moči, napadajo z vseh strani.

Zdravstvene skupnosti objavljajo stran za stranjo obtožujočih izidov raziskav. Zdravstveni uslužbenci manevrirajo s svojimi akcijami, da bi dosegli prednost. Ogorčeni starši obtožujejo, da so njihovi otroci žrtve. Odločni zakonodajalci so pregnali cigaretni dim iz pisarniških prostorov, restavracij, vojaških nastanišč in letal. V mnogih državah so prepovedali predvajanje tobačnih reklam po televiziji in radiu. V Združenih državah Amerike cele države tožijo tobačne družbe za milijone dolarjev, ki jih je bilo treba porabiti za zdravstveno oskrbo. Boju se pridružujejo tudi pravniki.

Da bi odbile napadalce, so tobačne družbe spustile nekaj svojih obrambnih balonov. Vendar pa je videti, da so napolnjeni z veliko praznega govorjenja.

Ameriška javnost je to preteklo leto lahko opazovala ogorčene zakonodajalce in vladne zdravstvene uslužbence, ki so organizirali močan napad proti tobačni industriji. Na zaslišanjih pred ameriškim kongresnim odborom, aprila 1994, so tobačne uprave sedmih velikih ameriških družb postavili pred obtožujočo statistiko: več kot 400.000 mrtvih Američanov na leto, poleg tega pa še milijone bolnih, umirajočih in zasvojenih.

Kaj so imeli povedati v svoj prid? V spor vpletene uprave so v svojo obrambo dale nekaj zanimivih izjav. »Za kajenje [. . .] je šele treba dokazati, da povzroča razvoj bolezni,« je tobačno ustanovo zagovarjal njen predstavnik. Poleg tega so kajenje celo prikazali kot tako neškodljivo navado, kakor so druge prijetne dejavnosti, na primer sladkanje s sladkarijami ali pitje kave. Šef neke tobačne družbe je rekel: »Prisotnost nikotina v cigaretah le-te ne naredi za mamilo in tudi ne kajenja za zasvojenost.« Znanstvenik tobačne družbe pa je trdil: »Premisa, da je nikotin v cigaretah zasvojljivec katere koli stopnje, ni točna.«

Odbor je na to takole ugovarjal: Če cigarete ne zasvojijo, zakaj potem tobačne družbe skušajo v svojih proizvodih prirejati količino nikotina? »Zaradi okusa,« pojasnjuje upravni delavec druge tobačne družbe. Toda ali je kaj slabšega od neokusne cigarete? Ko so mu pokazali sklade listin od raziskav v njegovi družbi, ki kažejo na to, da nikotin zasvoji, se je oprijel svoje zgodbe.

Očitno se bodo on in drugi oprijemali tega mnenja, ne glede na to, s koliko žrtvami tobaka se polnijo pokopališča. Na začetku leta 1993 je dr. Lonnie Bristow, predsednik Ameriškega kuratorija zdravniškega združenja, postavil zanimiv izziv. The Journal of the American Medical Association poroča: »Uprave večjih ameriških tobačnih družb je povabil, naj gredo z njim skozi bolnišnico, da bi videli posledice kajenja - bolnike s pljučnim rakom in drugimi poškodbami pljuč. Odzval se ni nihče.«

Tobačna industrija se baha, da v svetovnem gospodarstvu z rastočo brezposelnostjo priskrbuje dobra delovna mesta. V Argentini na primer ta gospodarska dejavnost ustvarja milijon delovnih mest, zraven pa še nadaljnjih štiri milijone mest, ki so z njo posredno povezani. Tobačne družbe so velik vir davkov, zato so v milosti pri mnogih vladah.

Neki tobačni koncern je določene manjšine še posebej velikodušno obdaroval - kar naj bi bilo izraz državljanske zavesti. Interne listine pa razkrivajo pravi motiv tega »denarja za razvoj volilnih okrožij« - pridobiti si podporo možnih volilcev.

Ta ista tobačna družba se je spoprijateljila tudi z mnogimi ljudmi s področja umetnosti, tako je veliko prispevala muzejem, šolam, plesnim akademijam in glasbenim ustanovam. Uradniki umetniških organizacij se odločijo, da bodo sprejeli tobačni denar, saj ga hudo potrebujejo. Nedavno so člani umetniške skupnosti iz New York Cityja stali pred mučno dilemo, ko jih je prej omenjena tobačna družba prosila, naj jih podprejo pri pritisku na poslance, da ti ne bi glasovali za protikadilno zakonodajo.

Seveda se bogati tobačni velikani ne bojijo deliti denarja politikom, ki svoj vpliv lahko uporabijo proti vsakršnim predlogom, nenaklonjenim tobačnim poslom. Za tobačne družbe se zavzemajo pomembni vladni uslužbenci. Nekateri imajo s tobačnimi družbami gospodarske vezi ali pa se čutijo dolžne, da jim povrnejo za njihovo velikodušno denarno podporo volilne kampanje.

Neki ameriški kongresnik je po navedbah od cigaretne družbe prejel 21.000 dolarjev podpore in pozneje glasoval proti številnim protitobačnim zahtevam.

Bivši dobro plačani tobačni kuloarski politik, nekaj časa državni senator in hud kadilec, je pred kratkim izvedel, da ima grlnega, pljučnega in ledvičnega raka. Sedaj hudo obžaluje in toži, da se človek, »ko leži tam zaradi nečesa, kar si je sam povzročil«, počuti kot bedak.

Tobačni velikani z vso močjo, ki se jo da kupiti z dolarji, vloženimi v reklame, silovito napadajo nasprotnike. Neka reklama brenka na strune svobode in resno svari: »Danes cigarete. Jutri. . .?« Namiguje, da bodo kofein, alkohol in hamburgerji naslednje žrtve domnevno fanatičnih prohibicionistov.

Časopisne reklame skušajo očrniti velikokrat navajano raziskavo Ameriške agencije za varovanje okolja, v kateri so ocenili, da pasivno vdihani cigaretni dim povzroča raka. Tobačna industrija je naznanila, da načrtuje zakonit boj. Televizijski program je neko družbo obsodil, da manipulira s količino nikotina, da bi pospešila zasvojenost. Proti televizijski mreži, ki je predvajala oddajo, je bila nemudoma vložena tožba v višini 10 milijard dolarjev.

Tobačne družbe se krepko bojujejo, toda zrak postaja še bolj nasičen z obtožbami. V zadnjih štirih desetletjih so naredili kakih 50.000 raziskav, tako je gora dokazov, koliko kadilci tvegajo, vse večja.

Kako cigaretne družbe skušajo ovreči obtožbe, ki so jih zadele? Trdovratno vztrajajo pri temle domnevnem dejstvu: kadilci prenehajo kaditi. Torej, pravijo, nikotin ne zasvoji. Statistike pa govorijo drugače. Res je, 40 milijonov Američanov je opustilo kajenje, toda 50 milijonov jih še vedno kadi in 70 odstotkov teh pravi, da hočejo prenehati. Vsako leto jih to poskuša 17 milijonov, 90-im odstotkom od teh jim v letu spodleti.

Skoraj 50 odstotkov ameriških kadilcev, operiranih zaradi raka na pljučih, po operaciji ponovno začne kaditi. Osemintrideset odstotkov kadilcev, ki so imeli srčni infarkt, pa si zopet prižge cigareto, še preden zapusti bolnišnico. Štirideset odstotkov kadilcev, katerim so zaradi raka odstranili grlo, bo ponovno poskušalo kaditi.

Tri četrtine od milijonov najstnikov kadilcev v Združenih državah je najmanj enkrat resno poskušalo opustiti kajenje, pa brez uspeha. Statistike tudi odkrivajo, da je za mnoge mlade kajenje tobaka odskočna deska k močnejšim mamilom. Pri najstnikih, ki kadijo, je 50-krat večja verjetnost, da bodo vzeli kokain, kakor pri najstnikih nekadilcih. Trinajstletna kadilka se strinja. »Niti najmanjšega dvoma ni, da so cigarete prehodno mamilo,« je pisala. »Skoraj vsak, ki ga poznam, razen treh ljudi, je že kadil, preden je začel uživati mamila.«

Kaj pa cigarete, pri katerih nastaja manj katrana? Raziskave odkrivajo, da so pravzaprav lahko še bolj nevarne - zaradi dveh razlogov: eden je, da kadilec često vdihne bolj globoko, da bi vsrkal nikotin, ki si ga njegov organizem tako želi, s tem pa je strupenim učinkom dima izpostavljeno več pljučnega tkiva; in drugi, zaradi napačne predstave, da kadi »bolj zdravo« cigareto, se morda sploh ne bo več trudil kajenja opustiti.

Samo o nikotinu so naredili več kot 2000 raziskav. Odkrili so, da je nikotin ena od najbolj zasvojljivih snovi, pa tudi ena najškodljivejših. Pospešuje srčni utrip in oža krvne žile. V krvni obtok se vsrka v sedmih sekundah - celo hitreje kot z injekcijo naravnost v veno. Povzroči, da ga možgani hočejo vse več, želja, ki je po navedbah nekaterih dvakrat bolj zasvojljiva kot heroin.

Ali se tobačne družbe, kljub temu da to zanikajo, zavedajo, da nikotin zasvoji? Navedbe kažejo, da to vedo že zelo dolgo. Tako poročilo iz leta 1983 odkrije, da je raziskovalec neke tobačne družbe povedal, da so laboratorijske podgane kazale značilne znake zasvojenosti. Same so si namreč redno povečevale odmerke nikotina, ki so ga dobile tako, da so pritisnile na vzvod. Govori se, da je tobačna industrija raziskavo hitro prikrila, na dan je prišla šele pred kratkim.

Medtem ko so tobačne velikane z vseh strani obstreljevali, ti niso brezdelno posedali. Svèt za raziskavo tobaka iz New York Cityja je vodil, kot to imenuje The Wall Street Journal, »najdaljšo dezinformativno kampanjo v ameriški poslovni zgodovini«.

Svèt je pod praporom, da vodi neodvisno raziskavo, v boj proti napadalcem vložil milijone dolarjev. Vse se je začelo leta 1953, ko je dr. Ernst Wynder, član Spominskega Sloan-Kettering centra za boj proti raku, odkril, da tobakov katran, s katerim so mišim namazali hrbte, povzroča tumorje. Industrija je svèt ustanovila zato, da bi izničila kopičujoče jasne dokaze proti njihovemu proizvodu, tako da je udaril nazaj s svojimi lastnimi znanstvenimi dokazi.

Kako so lahko znanstveniki navedenega svèta dobili rezultate, ki so tako nasprotovali odkritjem drugih raziskovalnih skupnosti? Listine, ki so prišle na dan nedavno, razkrivajo skrbno izdelano mrežo spletk. Mnogi znanstveniki, člani prej omenjenega svèta, ki so se ujeli s pisnimi dogovori in pod nadzorom skupine ostroumnih pravnikov, je spoznalo, da je bila vse večja zaskrbljenost za zdravje dobro utemeljena. Toda ko so svèt postavili pred dejstva, je ta »včasih ovrgel ali celo ustavil tiste svoje raziskave, ki so kazale, da kajenje res ogroža zdravje«, poroča The Wall Street Journal.

Na skrivnem so še naprej leta skušali odkriti cigareto, ki bi manj škodila zdravju. Če bi to delali javno, bi s tem molče priznali, da kajenje zdravje zares ogroža. Proti koncu 1970-ih je višji pravnik tobačne družbe tej predlagal, naj se ne trudijo iskati »zdrave« cigarete in naj shranijo vse s tem povezane listine.

Leta poskusov so razjasnila dve stvari: nikotin res zasvoji in kajenje cigaret res mori. Čeprav tobačne družbe ta dejstva v javnosti ognjevito zanikajo, pa s svojimi dejanji kažejo, da dejstva še predobro poznajo.

David Kessler, komisar Ameriške uprave za hrano in zdravila (FDA), je premišljeno manipuliranje teh družb obtožil z besedami: »Nekatere od današnjih cigaret pravzaprav lahko označimo kot visoko tehnične sisteme odmerjevanja nikotina, ki tega odmerjajo v natančno izračunanih količinah [. . .], dovolj velikih, da zasvojijo in ohranjajo zasvojenost.«

Kessler je razkril, da imajo tobačne družbe veliko patentiranih izumov, ki nazorno pokažejo, kaj načrtujejo. Eden teh je genetsko spremenjena sorta tobaka z najvišjo znano količino nikotina. Z drugim postopkom cigaretnim filtrom in papirju dodajajo nikotin, da bi bile cigarete močnejše. Spet drugi pa je v tem, da kadilec pri prvih potegih dobi več nikotina kakor pri zadnjih. Poleg tega listine tobačne industrije dokazujejo, da cigaretam dodajajo zmesi amonijaka, da bi se iz tobaka sprostilo več nikotina. »V kadilčev krvni obtok pride skoraj dvakratna običajna vdihana količina,« pravi poročilo New York Timesa. FDA razglaša, da je nikotin zasvojljivo mamilo, in namerava predpise v zvezi s cigaretami poostriti.

Tudi vlade so odvisne od cigaret, toda drugače. Ameriška vlada na primer z državnimi in zveznimi davki na tobačne proizvode letno pobere 12 milijard dolarjev. Vendar pa zvezni urad za tehnične davčne ocenitve letno zaradi kajenja vladi zaračuna 68 milijard dolarjev - za stroške zdravljenja in izgubljeno delovno storilnost.

Zagotavljanje gospodarskih plačil in obilo delovnih mest, dobrodelne podpore umetnosti, silovito zanikanje, da kajenje škodi zdravju - čisto zares, tobačna industrija je v svojo obrambo spustila nekaj balonov čudnega videza. Ali se bodo izkazali za učinkovitejše kakor zaporni baloni preko Londona, bomo šele videli.

Očitno pa je, da tobačni velikani svoje prave narave ne morejo nič več skrivati. Dokopali so se do milijonov in pomorili so milijone, toda videti je, da jih končni izid - strašansko veliko človeških življenj - ne gane.

[Poudarjeno besedilo na strani 8]

Videti je, da so napolnjeni z veliko praznega govorjenja

[Poudarjeno besedilo na strani 9]

Vladne raziskave pasivno vdihani cigaretni dim povezujejo z rakotvornostjo

[Poudarjeno besedilo na strani 10]

Nikotin je ena od najbolj zasvojljivih snovi, kar jih poznamo

[Poudarjeno besedilo na strani 11]

Dokopali so se do milijonov. Pomorili so milijone.

[Okvir na strani 10]

50.000 raziskav - kaj so odkrile

Tole je majhen izbor zaskrbljujočih stvari, povezanih z zdravljenjem in uporabo tobaka, na katere so začeli opozarjati raziskovalci:

PLJUČNI RAK: Med ljudmi, ki umrejo zaradi pljučnega raka, je 87 odstotkov kadilcev.

SRČNE BOLEZNI: Pri kadilcih je tveganje, da bodo zboleli zaradi bolezni srca in ožilja, 70 odstotkov večje.

RAK DOJKE: Pri ženskah, ki na dan pokadijo 40 cigaret ali več, je 74 odstotkov večja verjetnost, da bodo umrle zaradi raka dojke.

POŠKODBE SLUHA: Dojenčki mater kadilk imajo večje težave pri prevajanju zvoka.

TVEGANJE PRI SLADKORNIH BOLNIKIH: Pri sladkornih bolnikih, ki kadijo ali žvečijo tobak, je verjetnost, da bodo imeli okvaro ledvic, večja. Retinopatija (okvara očesne mrežnice) pri njih hitreje napreduje.

RAK DEBELEGA ČREVESA: Dve raziskavi, v kateri so zajeli 150.000 ljudi, jasno pokažeta povezavo kajenja in raka debelega črevesa.

ASTMA: Posredno vdihani cigaretni dim lahko pri mladih poslabša astmo.

NAGNJENOST H KAJENJU: Za hčerke mater, ki so med nosečnostjo kadile, je štirikrat večja verjetnost, da bodo kadile.

LEVKEMIJA: Videti je, da kajenje povzroča mieloično levkemijo.

POŠKODBE PRI TELOVADBI: Ameriška vojaška raziskava poroča, da je pri kadilcih večja verjetnost, da se med telovadbo poškodujejo.

SPOMIN: Velike količine nikotina lahko poškodujejo mentalne zmožnosti, ko oseba opravlja bolj zamotane naloge.

DEPRESIJA: Psihiatri izsledujejo dokaz za povezavo kajenja s hudo depresijo, pa tudi shizofrenijo.

SAMOMOR: Raziskava samomora pri medicinskih sestrah je odkrila, da je med sestrami kadilkami dvakrat več možnosti, da bodo naredile samomor.

Naj seznamu pridamo še druge nevarnosti: Rak ustne votline, grla, sapnika, požiralnika, trebušne slinavke, želodca, tankega črevesa, mehurja, ledvic in cerviksa; kap, srčni infarkt, kronične pljučne bolezni, bolezni ožilja, peptične razjede, sladkorna bolezen, neplodnost, nizka porodna teža, osteoporoza in ušesne infekcije. Lahko bi dodali tudi nevarnost požarov, saj je kajenje glavni vzrok za požare v domovih, hotelih in bolnišnicah.

[Okvir na strani 12]

Brezdimni tobak - nevaren nadomestek

Vodilna družba v 1,1 milijardni industriji njuhanca svoje male ribe pretkano lovi z aromatizirano vabo. Ima priljubljene aromatizirane vrste. »Mali tobačni užitek«, ki ga dajejo, zadovolji, toda ne za dolgo. Bivši podpredsednik te tobačne družbe je rekel: »Veliko ljudi morda začne z aromatiziranimi proizvodi, toda na koncu bodo prešli na [najmočnejšo vrsto].« V reklamah to predstavljajo kot »Močno žvečilo za močne moške« in »Daje zadovoljstvo«.

The Wall Street Journal, ki je poročal o tej družbini taktiki, je navedel njeno zanikanje, da »potvarja količine nikotina«. Journal je tudi izjavil, da sta dva bivša tobačna kemika te družbe, prvič govoreč o tej temi, povedala: »Čeprav družba ne manipulira s količino nikotina, pa manipulira s količino nikotina, ki jo uporabniki vsrkajo.« Dejala sta tudi, da družba njuhancu dodaja kemikalije, da bi povečala njegovo alkalnost. Bolj alkalen je njuhanec, »več nikotina se sprosti«. Journal dodaja tole pojasnilo glede njuhanca in žvečilnega tobaka: »Njuhanec, ki ga včasih zamenjujejo z žvečilnim tobakom, je zdrobljen tobak, ki ga uporabnik sesa, ne pa žveči. Uporabnik vzame ščepec njuhanca, ga namesti med lice in dlesen, ga premika z jezikom in tuintam izpljune.«

Aromatizirane vrste, narejene za začetnike, sprostijo samo od 7 do 22 odstotkov nikotina za vsrkanje v krvni obtok. Če novi uporabniki posežejo po najmočnejši vrsti, se lahko začnejo dušiti in daviti. Ta drobno sesekljan tobak je za »prave« moške. Sprosti se 79 odstotkov nikotina, ki ga krvni obtok lahko takoj vsrka. V Združenih državah uporabniki začnejo njuhati, ko so stari povprečno devet let. In kateri devetletnik se bo dolgo upiral močnejšim vrstam in s tem priložnosti, da se pridruži »pravim« moškim?

Učinek nikotina iz njuhanca je pravzaprav močnejši kakor pri cigareti. Navajajo, da je pri uporabnikih njuhanca štirikrat večja verjetnost, da bodo dobili ustnega raka, in 50-krat večje tveganje, da bodo dobili grlnega raka, kakor pri tistih, ki po njuhancu ne posegajo.

V Združenih državah so začasno vzplamteli protesti javnosti, ko je mati bivšega srednješolskega zvezdnika v lahki atletiki, ki je umrl zaradi ustnega raka, tožila tobačno družbo. Ko je bil sin omenjene matere star 12 let, je na rodeu dobil brezplačno pločevinasto škatlico njuhanca in postal potrošnik, ki porabi štiri pločevinke na teden. Po tem, ko so mu njegovi zdravniki pri več bolečih operacijah rezali jezik, čeljust in vrat, so odnehali. Mladenič je umrl, star 19 let.

[Okvir na strani 13]

Kako opustiti kajenje

Milijone ljudi je premagalo zasvojenost z nikotinom. Če ste kadilec, pa čeprav že dolgo, se lahko tudi vi znebite te škodljive navade. Nekaj nasvetov, ki vam bodo morda pomagali:

• Vnaprej se seznanite s tem, kaj vas čaka. Med odtegnitvenimi simptomi bodo morda zaskrbljenost, razdražljivost, vrtoglavica, glavobol, nespečnost, želodčne težave, lakota, želja po nikotinu, slaba koncentracija in tresenje. Brez dvoma, nič kaj prijetni obeti, toda najmočnejši simptomi trajajo samo nekaj dni in postopno pojemajo, ko se telo osvobaja nikotina.

• Sedaj pa se začne resen duševni boj. Nikotina si ni želelo le vaše telo, temveč se je s kajenjem povezanih navad privadil tudi vaš razum. Analizirajte svojo rutino, da bi ugotovili, kdaj ste samodejno segli po cigareti, in ta vzorec spremenite. Če ste na primer po kosilu vedno kadili, se odločite, da od mize takoj vstanete in se sprehodite ali pa pomijte posodo.

• Kadar si cigareto močno zaželite, morda zaradi kakšnega pritiska, se spomnite, da podnet navadno traja le pet minut. Bodite pripravljeni, da si razum zaposlite s pisanjem pisma, telovadbo ali zdravim prigrizkom. Močna pomoč, da v samoobvladanju uspete, je molitev.

• Če vam neuspeli poskusi jemljejo pogum, ne obupajte. Pomembno je, da se še naprej trudite.

• Če vas zadržuje strah, da se boste zredili, mislite na to, da koristi opustitve kajenja daleč odtehtajo nekaj možnih kilogramov več. Morda vam bo pomagalo, če boste imeli pri roki sadje ali zelenjavo. Pijte veliko vode.

• Opustiti kajenje je eno, stalno se vzdrževati kajenja pa nekaj čisto drugega. Določite si roke, ko ne boste kadili - en dan, en teden, tri mesece, za vedno.

Jezus je rekel: »Ljubi bližnjega svojega kakor samega sebe.« (Marko 12:31) Da bi pokazali ljubezen do bližnjega, prenehajte kaditi. Da bi pokazali ljubezen do sebe, prenehajte kaditi. (Glej tudi »Krščansko gledišče o kajenju« v Prebudite se!, 8. april 1990, strani 13-15.)