Pravi pomen leta 1914

KOT je navedeno na četrti strani, ta revija »gradi zaupanje v Stvarnikovo obljubo o miroljubnem in varnem novem svetu, ki bo nastopil, še preden bo minil rod, ki je bil priča dogodkom iz leta 1914«.

Verjetno je za mnoge naše bralce ta trditev presenetljiva. Vendar je davnega decembra 1879 — kakšnih 35 let pred 1914. letom — Stražni stolp (takrat poznan kot Zion’s Watch Tower and Herald of Christ’s Presence [Sionski stražni stolp in glasnik Kristusove navzočnosti]) navedel dokaze, da bo leto 1914 pomembno leto. Celo pred tem — sredi devetnajstega stoletja—so že tudi drugi preučevalci Biblije nakazovali, da bi leto 1914 lahko bilo leto, označeno v biblijski prerokbi.a

Prerokba je bila opisana kot vnaprej napisana zgodovina. Ta značilnost Biblije dokazuje njen božanski izvor. Poleg tega Biblija včasih navaja, ko nam pripoveduje o prihodnjih dogodkih, koliko časa bo preteklo, preden naj bi se nekaj zgodilo. Nekaj od teh določnih prerokb se nanaša na nekaj dni, nekatere na leta, druge pa na stoletja.

Daniel, ki je prerokoval o času prve pojavitve Mesija, tudi odkriva, kdaj se bo Mesija zaradi svoje ,navzočnosti‘ v tako imenovanem ,času konca‘ vrnil (Daniel 8:17, 19; 9:24-27). Ta biblijska prerokba pokriva dolgo časovno obdobje; ne le nekaj sto let, temveč več kot dva tisočletja — 2520 let! Jezus je v Lukeževem evangeliju 21:24 (NW) to obdobje imenoval »določeni časi narodov«.b

Z letom 1914 se prične čas gorja

Izpolnjevanje biblijske prerokbe kaže, da v času konca živimo že od leta 1914. Jezus je ta čas opisal kot ,začetek nadlog‘ (Matevž 24:8). V Razodetju 12:12 beremo: »Gorje zemlji in morju, ker doli je šel hudič k vam, z veliko jezo, ker ve, da ima malo časa.« To pojasnjuje, zakaj je svet od leta 1914 bolj nemiren.

Ta čas konca naj bi pravzaprav trajal relativno kratko obdobje — ki zajema čas enega rodu (Lukež 21:31, 32). Dejstvo, da je sedaj minilo že 80 let od leta 1914, kaže, da lahko kmalu pričakujemo odrešitev, ki ga bo prineslo Božje kraljestvo. To pomeni, da bomo videli »najnižjega izmed ljudi« — Jezusa Kristusa — ki bo prevzel popoln nadzor nad ,kraljestvom človeškim‘ ter vzpostavil miroljuben in pravičen novi svet (Daniel 4:17).

[Podčrtne opombe]

[Okvir na strani 11]

Komentarji o letu 1914 in obdobju po njem

»Morda je bila po dozdevno neogibnih dveh svetovnih vojnah proizvodnja jedrskega orožja svarilno darilo, ki nam je prizaneslo s tretjim spopadom velikih narodov in vpeljalo od viktorijanske dobe najdaljše obdobje splošnega miru, čeprav je to mir terorja. [. . .] Kaj je bilo narobe s človeštvom? Zakaj je bila obljuba devetnajstega stoletja prelomljena? Zakaj se je dvajseto stoletje spremenilo v obdobje groze ali, kot bi rekli nekateri, zla?« (Paul Johnson, A History of the Modern World—From 1917 to the 1980s)

»Od vseh pretresljivih preoblikovanj evropskega sistema sta Velika vojna in pogodba o miru povzročili najizrazitejši pretrg s preteklostjo, gospodarski, socialni ter tudi politični. [. . .] Prijeten sijaj tega neodvisno dejavnega in produktivnega sistema je izginil v vojni katastrofi. Namesto tega se je Evropa morala spopasti z gospodarsko izčrpanostjo in splošno gospodarsko zmedo. [. . .] Škoda je bila tako velika, da se evropsko gospodarstvo ni opomoglo od mrtvila in nestabilnosti vse do izbruha druge svetovne vojne.« (Bernadotte E. Schmitt in Harold C. Vedeler, The World in the Crucible 1914-1919)

»V drugi svetovni vojni so se vse vezi med ljudmi pretrgale. Nemci so storili zločine pod Hitlerjevo oblastjo, kateri so se sami podvrgli. Po obsegu in zlobi se jih ne da primerjati z nobenimi drugimi, ki kalijo človeško spričevalo. Množični masakri šestih ali sedmih milijonov moških, žensk in otrok v nemških usmrtitvenih taboriščih, storjenih po sistematiziranih postopkih, v zlobnosti prekašajo brutalne Džingiskanove pokole, po obsegu pa so le-ti videti kakor majhna številka. Na vzhodni fronti so oboji, Nemci in Rusi, razmišljali o namernem iztrebljanju celih populacij, potem pa so to poskušali tudi uresničiti. [. . .] Končno smo prišli iz prizora materialnega uničenja in moralnega opustošenja; kaj podobnega si človeštvo v prejšnjih stoletjih ne bi moglo niti zamisliti.« (Winston S. Churchill, The Gathering Storm, prvi zvezek knjige The Second World War)

»Danes so ljudem vseh razredov, narodov in ras priznane človeške pravice; toda sočasno smo potonili v morje razrednih bojev, nacionalizma in rasizma brez primere. Te slabe strasti so se sprostile v hladnokrvnih, znanstveno načrtovanih krutostih. Danes sta vidni dve nezdružljivi duševni stanji in pravili vedenja, eno ob drugem, ne samo v istem svetu, temveč včasih tudi v isti državi in celo v isti duši.« (Arnold Toynbee, Civilization on Trial)

»Kakor duh, ki je ostal dlje od določenega časa, se je devetnajsto stoletje — s svojim značilnim redom, samozavestjo in vero v človekov napredek — obotavljalo do avgusta 1914, ko so velike evropske sile doživele združen napad duševne zmedenosti, ki je vodil naravnost v nesmiselni pokol milijonov najboljših mladeničev tistega rodu. Štiri leta in pol kasneje, ko se je svet po hudi katastrofi Velike vojne poskušal zbrati, je mnogim sodobnim opazovalcem (vendar pa nikakor ne vsem) postalo jasno, da so poslednje preostale sledi starega reda uničene ter da je človeštvo vstopilo v novo obdobje, ki je bilo znatno manj razumno in popustljivo do človeške nepopolnosti. Tisti, ki so pričakovali mir, ki naj bi jih pripeljal v boljši svet, so odkrili, da se njihovo upanje leta 1919 ni uresničilo.« (Uvod h knjigi Williama K. Klingamana, 1919—The Year Our World Began)

[Slika na strani 10]

Bavarske Alpe