Mladi vpršujejo:
Ali se naj preselim v naprednejšo državo
TARA je odšla iz rodnega Trinidada, Sheila se je odselila z Jamajke, Erick je odpotoval iz Surinama. Vsi trije so odšli v naprednejšo državo. Zakaj?
»Mladi ljudje na Trinidadu,« pojasnjuje Tara, »so pod velikim vplivom vsega, kar vidijo v revijah in po TV. Na žalost nam to vsiljuje rožnato mišljenje o Združenih državah Amerike in ostalih bogatejših državah.«
Sheilina pripoved je podobna. »Spominjam se govorjenja o veliki priložnosti zaposlovanja in brezplačnega izobraževanja.« Pove še: »Ne vem zakaj, ampak tisti, ki so kdaj bili v teh državah, niso nikoli omenili neprijetnih stvari. Morda jih je sram priznati, da ni bilo tako rožnato, kot so pričakovali.«
Ljudje pa se še kar naprej preseljujejo. Poročilo, ki ga je objavil Los Angeles Times, kaže da se je med letoma 1980 in 1990 število ljudi, ki se selijo, podvojilo; pričakujejo pa, da se bo do leta 2000 ponovno podvojilo. V ZDA se vsako leto priseli več kot 700.000 ljudi. Po 50.000 emigrantov pa se vsako leto priseli v Avstralijo, Kanado, Slonokoščeno obalo in v Savdsko Arabijo, mnogi zato, da bi boljše živeli.
Morda se tudi ti, če živiš v revnejši ali manj razviti državi, sprašuješ, ali si ne bi prihodnosti polepšal v bogatejši državi. To pa je resna stvar. Kako se odločiti, da bo modro?
Ne odloči se prehitro
Erick iz Surinama je vedno menil, da ni dobro prenagljeno ravnati, ampak, da bi se človek moral najprej o vsem pozanimati. »Celo na Surinamu,« pravi, »živi veliko družin, ki imajo sorodnike v teh bogatejših državah, tako lahko izveš najnovejše informacije in prave podatke o svetovni ekonomski situaciji.«
Preden se odločiš, premisli o temle: »Kjer ni posvetovanja, se izjalovijo načrti, kjer pa je mnogo svetovalcev, uspejo.« (Pregovori 15:22, EI) Zato se o svojih načrtih odkrito pogovori s starši, krščanskimi starešinami in tistimi, ki imajo izkušnje in te imajo radi.
Ne verjemi vsega, kar slišiš
Ko poslušaš, kako kdo hvali bogato daljno deželo, je čisto prav, da si malo nejeveren. »Preprosti [neizkušen, NW] verjame vsako besedo,« pravi moder pregovor, »pametni pa pazi na svoje korake.« (Pregovori 14:15)
Sheila, ki je doma z Jamajke, je povedala: »Učiteljica angleščine mi je govorila, da bi bil moj odhod v ZDA najboljše kar lahko naredim. Nekateri odrasli so mi govorili, naj grem v Kanado, ZDA ali Anglijo, kamorkoli bom že šla, bom uspela, ne glede na to, kaj bom delala. Kmalu sem si začela misliti, da sem res nora, če izpustim tako priložnost.«
Ali ji je selitev v ZDA res koristila? »V glavnem sem res boljše živela, vendar se je življenje izboljšalo tudi prijateljem, ki so ostali na Jamajki. Ponavadi samo zamenjaš eno težavo z drugo. Stvari se namreč ne bodo samodejno uredile samo zato, ker bomo živeli kje drugje.«
Tara, ki se je s Trinidada preselila v ZDA, pravi podobno. »Ljudje menijo, da se jim bodo v bogatejših državah priložnosti za študij, delo, zaslužek in boljše življenje kar same ponujale. Danes pa mnogi, ki so se preselili, ugotavljajo, da so se življenjske razmere povsod poslabšale. Nekateri so se celo morali vrniti.«
Pretehtati prednosti in slabosti
Za pametno odločitev je potrebno več, kot le poslušati hvalospeve o velikem bogastvu v drugih državah. Pretehtati je treba dobre in slabe strani selitve, ekonomsko in sociološko plat, pa tudi moralno in duhovno.
Morda so tam, kjer živiš, gospodarske razmere res slabe. Toda ali to pomeni, da nimaš nobene možnosti za zaposlitev? »V domovini,« pravi Tara, »je bilo veliko nazaposlenih, posebej težko je bilo tistim z nižjo izobrazbo.« Zato se je preselila; njena brata pa sta ostala doma. »Mlajša brata sta šla v tečaj in se naučila izdelovati oblazinjeno pohištvo. Sedaj delata v tovarni, poleg tega pa veliko privatno delata za ljudi, ki so jim všeč njuni izdelki. Verjetno jima doma gre bolje, kot pa meni tukaj, v ,deželi priložnosti‘.«
Če se preseliš, boš verjetno občutil tudi kulturni šok, morda celo napad na moralne vrednote, ki jih visoko ceniš. Ali se splača toliko tvegati? Poleg tega je pri bogatejših narodih na pohodu pridobitništvo. Kako lahko to vpliva na tvojo duhovnost?
Nauk Ezavove napake
Tudi Ezav iz biblijskih časov je imel resno težavo s premišljanjem o dobrih in slabih straneh. Zgodilo se je, da je večkrat spregledal odločilne dejavnike v zvezi s svojo duhovnostjo in svojo družino. Posledica tega pa je bila, da se je njegova najvažnejša odločitev končala z nesrečo.
Biblija svari, »da ne bode kdo . . . skrunilec svetega kakor Ezav, ki je za eno jed prodal prvorojenstvo svoje«. (Hebrejcem 12:16) Prvorojenstvo je bilo sveto. Bog je z njim dal priložnost Ezavovi družini, da bi bila šteta med prednike Mesija, ki je omogočil rešitev vsemu človeštvu (1. Mojzesova 22:18). Ezav pa je »zaničeval prvorojenstvo«. Prodal ga je za lečno jed! (1. Mojzesova 25:30-34) Tvoja sveta posest je tvoj odnos s Stvarnikom. Ne prodaj ga omalovažujoče in ne ogrozi ga z nobeno pridobitniško prednostjo (Marko 12:30).
Ezav se je preselil v drugo deželo in se tam poročil s Hetejkama. Ta poroka je morda bila videti koristna, toda v zvezi z duhovnostjo mu je prinesla samo težave, kajti ženski nista častili Boga Ezavovih staršev, Izaka in Rebeke. Ženi sta njegovim staršem ,žalostili duha‘ (1. Mojzesova 26:34, 35).
Nič neobičajnega ni, da se mladi ljudje poročijo samo zato, da bi lahko prišli v bogatejšo državo oziroma ostali v njej. Iz Indije poročajo, da se letno 4000 njihovih ljudi poroči v ZDA, predvidevajo pa, da jih na to čaka še kakšnih deset tisoč. Možnost poroke oziroma zakona je dragoceno Božje darilo. Ne sme se ga razvrednotiti, izkoristiti samo kot vozovnico za prehod meje. Pomisli tudi, kako žalosten bi bil Jehova in tvoja družina, če bi se ,vpregel v jarem z nevernikom‘ (2. Korinčanom 6:14).
Dobro obrni svojo odločitev
To, ali boš dobro ravnal po odločitvi, je morda še bolj pomembno od same odločitve. Velja torej: če si se odločil, da boš ostal, ali se selil, je glavno, da svojo odločitev najbolje izkoristiš.
Če ostaneš: Ne kritiziraj tistih, ki so se odselili. Za to so sami odgovorni (Rimljanom 14:4; Galatom 6:4, 5). Nauči se ceniti lepoto in prednosti, ki jih najdeš samo v domovini. Nauči se ljubiti ljudi in vživljati v njihove težave in izzive.
Če se séliš: Modro razvrsti, kaj ima prednost, ko boš sprejemal nove navade in se morda učil nov jezik. Naj te ne zasvoji delo, ne delaj nadur, da bi si kupil tisto, česar tudi doslej nisi potreboval. Drugače kmalu ne boš imel več časa za duhovne reči.
Sheila priznava, »da je danes zaposlitev zelo pomembna, vendar pa so družina, prijatelji in duhovne reči še pomembnejši. Ko vse drugo izgubiš, lahko s temi preživiš.« Biblija modro svetuje, naj ne ,izkoristimo ta svet do kraja, zakaj podoba tega sveta je minljiva‘ (1. Korinčanom 7:31). Uspeli so tisti, ki so obdržali skrb za denar in posel na pravem mestu — prednost pa dali potrebam družine in duhovnemu napredku.
Nove prijatelje izbiraj skrbno. Erick pravi: »Ostani v zvezi s prijatelji, ki so si izbrali smiselno življenje.«
Pomni svoje prave potrebe
Tisto, kar res osrečuje, ostaja vedno enako. »Ne glede na to, kje živiš,« pripominja Sheila, »Jehova od nas zahteva isto.« Kakšne so zahteve? Jezus jih je jedrnato opisal: ,Blagor tistim, ki se zavedajo svojih duhovnih potreb.‘ »Ne skrbite«, ali boste imeli dovolj hrane in obleke. Na prvo mesto dajte ,Božje kraljestvo in njegovo pravičnost, in vse to vam bo pridano‘ (Matevž 5:3; 6:31, 33).
Če živiš po teh načelih, ti bo to pomagalo ustvariti boljše življenje, vseeno kje živiš.
[Slika na strani 18]
Bogate države so videti bolj vabljive, kot so v resnici