Zulujski pregovori Pogled v Afriko

ZULUJI, ki žive vzdolž vzhodne subtropske obale Južnoafriške republike, imajo dediščino prelepih pregovorov, ki izvirajo iz tipičnih vsakdanjih opravil Afričanov. Ker ima v življenju Zulujev veliko vlogo živina, ni presenetljivo, da se pojavlja v veliko njihovih pregovorov.

Poglejmo na primer, kako bi Zuluji opisali posledice, če bi dva gospodarja hotela voditi eno gospodarstvo. To bi bilo enako pogubno, kot če bi zaprl ‚dva bika v isto ogrado [ograjen prostor]‘. (Akukho zinkunzi zahlala ndawonye.)

Z govedom je povezano tudi tole: ko na skupnem ognju zažigajo roževino, se od nje širi oster vonj, ki je še posebno neprijeten vsem v neposredni bližini. Zato o sitni in prepirljivi osebi lahko kdo zamrmra: »Oh, poglej ga, spet zažiga roževino.« (Ushis’ uphonda.)

Večina ljudi ceni, če človek sam nosi svoje breme. Tudi Zuluji niso izjeme, zato nek njihov star modrec pravi: »Svoje odgovornosti bi moral nositi vsak sam, ‚saj se tudi nobenemu slonu ne zdi njegov trup pretežak‘.« (Akundlovu yasindwa umboko wayo.) (Primerjaj Galačanom 6:5.)

Če kdo v divjini naleti na razkačenega nosoroga, mu pride drevo, na katerega lahko spleza, zelo prav. Tako je nastal izrek: »Ne govori o nosorogu, če v bližini ni drevesa!« (Ungakhulumi ngobhejane kungekho sihlahla eduze.) V pregovoru izraženo opozorilo je razumljivo.

Če bi rad opravil več stvari naenkrat, ti tudi ne bo uspelo. »Ne moreš hkrati zasledovati dveh antilop,« pravijo Zuluji. (Ungexoshe mpalambili.) Vsak, ki je to poskusil ve, da ko skušaš ujeti enega srnjaka, drugi že pobegne. In kakšen pouk sledi iz tega? Loti se vsake stvari posebej.

Večino ljudi pogosto drži nespametna trma. Zuluji na zanimiv način označijo táko trmasto osebo: »Kuhali so ga skupaj s kamnom in kamen se je prej skuhal.« (Kwaphekwa yena kwaphekw’ itshe, kwavuthw’ itshe kuqala.)

Čeprav ti pregovori niso božansko navdihnjeni, kot tisti v Bibliji, pa nam mnogi lahko v življenju pridejo prav. (Pregovori 1:5, 6)

[Slika na strani 25]

PRVO DREVO 10 KM