Mladi vprašujejo:

Kdaj mi bodo starši dovolili uporabljati ličila

Prebudite se!: Koliko naj bo staro dekle, da bi se smelo ličiti?

Julijaa: Rekla bi 13 let.

Prebudite se!: Zakaj?

Julija: Ne vem.

Prebudite se!: Je pri dvanajstih še premlada?

Julija: Jasno.

Prebudite se!: Je s trinajstimi dovolj stara?

Julija: Da.

Sallie: Če se dekle zna okusno naličiti, pa da ne izgleda, kot da je iz neke rock skupine, mislim, da bi ji smeli dovoliti.

Ivan: Lepotila naj bi uporabljala le, če brez njih ne izgleda dobro.

Gloria: Res je, z ličenjem se poudari lepota naravnih potez obraza.

Larry: Ampak zakaj naj bi neko dekle pri trinajstih želelo poudariti naravno lepoto obraza? Mislim, da ji to res še ni potrebno! Dekleta bi morala biti stara kakšnih 18 let, ko naj bi se začela ličiti.

MLADI v Združenih državah Amerike potrošijo preko pet milijard dolarjev za lepotilna sredstva in kozmetiko. Zato je lahko tvoje prepričanje povsem razumljivo, ko meniš, da imaš vso pravico uporabljati rdečilo za ustnice in obraz ali senčilo za veke, če si to želiš. Toda tvoji starši imajo lahko o tem precej drugačno mnenje.

”Ko sem bila stara trinajst let sem vprašala mamo, če bi se lahko naličila,“ se spominja sedemnajstletna Nina. ”Rekla je: ’Nina, v teh letih ti pa to res še ni potrebno.‘ “ Starši mlade Shelly so reagirali podobno. ”Za dovoljenje sem prosila, ko sem imela kakšnih trinajst let. Ličiti pa se nisem smela do petnajstega leta. Spraševala sem se,’Zakaj ne?‘ “

Zakaj je ličenje dekletom tako pomembno

Iz uvodnega dialoga je razvidno, da je celo med najstniki veliko različnih mnenj o ličenju. Nič čudno ni zato, če imaš težave s starši in se z njimi ne strinjaš. Lahko se ti njihov pogosti ne zdi nerazumno strog. ”Če pogledaš dekleta v šoli, vidiš da so vsa naličena,“ pravi mlada žena Monika. Sprašuješ se lahko tudi, kako da se tvoja mama lahko liči, ni pa prav, če bi se ti! Poleg tega postajaš starejša in tvoj izgled je sedaj pomembnejši kot prej.

Puberteta povzroči spremembo tvoje višine, teže in izgleda. Kot piše v knjigi The Secret of a Good Life With Your Teenager (Skrivnost zadovoljivega življenja z najstnikom) ”te spremembe povzroče, da mlade vznemirja njihova privlačnost bolj kot kdajkoli prej . . . Zaskrbljeni so tudi, če res izgledajo kot moški oziroma ženske in želijo, da drugi opazijo njihovo spolno identiteto“. Neka avtorica je to prikazala takole — ”pričneš oblikovati svoj bodoči stil . . . , ki izraža tvojo osebnost, kakršno si najbolj želiš in bi te najbolj zadovoljila“. (Ruth Bell: Changing Bodies, Changing Lives)

Za mnoga dekleta je ličenje eden od načinov izražanja svojega osebnega stila in jim omogoča, da se počutijo bolj ženske in bolj privlačne. ”Kadar sem naličena, se počutim bolj samozavestno,“ je pojasnila neka najstnica. Nina, ki smo jo prej omenili, dodaja: ”Prikupnih deklet je veliko, zato se počutim bolje, če se naličim.“

Ličenje je tudi neke vrste obred za vstop v svet odraslih. O tem je neka najstnica takole rekla: ”Nič več ne želiš, da bi te imeli za otroka.“ Nekatera dekleta upajo, da bodo deležna več spoštovanja ali celo, da bodo privlačila starejše fante, če bodo izgledala bolj odrasla. Za druge pa je ličenje le način, da se prilagodijo svojim vrstnicam. Diana pravi: ”Čim starejša izgledaš, za bolj hladnokrvno te imajo drugi.“

Mnogi mladi pa uporabljajo kozmetična sredstva iz povsem praktičnih razlogov: da bi izenačili neenakomeren ten kože, prikrili brezpigmentne predele ali kakšno brazgotino, poudarili privlačne ali zakrili manj privlačne poteze obraza. Celo v teh primerih lahko prošnja, da bi starši dovolili ličenje, dodobra vname prepir v družini. Zakaj starši tako pogosto reagirajo negativno?

Zakaj lahko rečejo ne

Res je, da starši včasih težko sprejmejo dejstvo, da njihovi otroci odraščajo. Zato nekateri morda nagibajo k preveliki nepopustljivosti. Vendar pa večina staršev zanesljivo želi vse najboljše svojim otrokom. Biblija zato spodbuja: ”Poslušajte, sinovi, pouk očetov in pazite, da spoznate razumnost.“ (Pregovori 4:1) Mogoče tvoji starši niso preveč spretni v izražanju občutkov. (Starši mi ne dovolijo uporabljati črtala,“ pravi neka najstnica, ”niso pa mi povedali razloga za to“.) Verjetno imajo dobre razloge, da imajo o tem neugodno mnenje.

Morda nagibaš k mnenju, da je ličenje neke vrste pravica, nekaj kar ti enostavno pripada, ko dosežeš ”čarobno starost“ trinajstih let. Nasprotno pa novinarka Elizabeth Winship poudarja: ”Ni pravila o točni starosti, ko je ličenje dovoljeno. To je odvisno od družine in tradicije neke skupnosti.“ Starši lahko menijo, da ličenje v tvojih letih ne bi naletelo na odobravanje v okolici ali med krščanskimi vrstniki. Še posebej bodo zaskrbljeni, če so Jehovine priče, saj ne želijo, da bi te tvoje lepotičenje odvrnilo od krščanske službe. (2. Korinčanom 6:3)

Menijo lahko tudi, da bi bilo ličenje v tem obdobju tvojega življenja enostavno nepotrebno in neprimerno. Navsezadnje ima mladost svojo lepoto, a njen sijaj je kaj kratek. (Psalm 90:10; Pregovori 20:29) Zato se lahko sprašujejo: ”Zakaj bi moja hči uporabljala nekaj, kar bi prikrilo ali spremenilo njen mladostni izgled?“

Tudi iz osebnih izkušenj morda vedo, kako varljiva so ”mladostna poželenja“. (2. Timoteju 2:22) Morda se bojijo, da boš ponovila nekatere napake, ki so jih sami naredili, ko so bili mladi in te želijo obvarovati. Neka najstnica se spominja: ”Mama se je pričela ličiti, ko je bila še zelo mlada. Postala je zelo razuzdana — nosila je mini krila in na veliko se je ličila. Ni želela, da bi bila tudi jaz takšna.“

S tem ni mišljeno, da boš postala lahka ženska samo zato, ker se malo našminkaš. Pa vendar se starši lahko upravičeno bojijo, da bi te ličenje izpostavilo pritiskom, na katere nisi pripravljena. Oče dveh najstnic, ki ga citira pisateljica Ruth Bell, pravi: ”Vznemirljivo je opazovati, kako se otroci spreminjajo v odrasle osebe. . . . Vendar, ko ju pogledam in vidim moji mali punčki, si rečem: ‘Onidve tam sta moja otroka, ki odraščata in odhajata v svet, v katerem se bosta morali sami znajti, brez mene, da bi ju zaščitil,‘ to je tisto, zaradi česar sem zaskrbljen. . . . Svet je grob in bi ju lahko ranil.“

Izgledati odraslo je eno, ravnati odraslo in se spoprijeti s pritiski odraslih, pa je lahko nekaj povsem drugega. Ali si zares pripravljena na pozornost starejših najstnikov — ali celo starejših moških — ki bi jo lahko zbudila, če bi zaradi ličenja izgledala starejša kot v resnici si? (Primerjaj 1. Mojzesova 34:1, 2.)

Napravi najboljše, kar se da

Čeprav si omenjeno pretehtala, morda še vedno misliš, da se lahko ličiš, ker si na vse to pripravljena, in morda si tudi res. Kaj narediti? Neka najstnica je priznala: ”Kar pričela sem se ličiti. Nanesla sem malo senčila na veke in mama je menila, da izgledam dobro.“ Tvegano pa je, če se ličiš brez dovoljenja. Pregovori 13:10 opozarjajo: ”Prevzetnost napravlja samo prepire.“ Prav to je priznalo neko dekle: ”Vedela sem, da bom starše razjezila, če se bom kar nenadoma pojavila pred njimi naličena.“ Kaj torej lahko storiš? Biblijski citat nadaljuje: ”Pri tistih pa, ki sprejmejo nasvet, je modrost.“

Da, izberi ”pravi čas“ za pogovor s starši. (Pregovori 25:11) Mirno pojasni svoje občutke. Razloži jim, zakaj je ličenje zate pomembno in točno pojasni, kaj imaš v mislih. Zagotovi jim, da ne želiš izgledati kot dekleta, ki posnemajo zadnje modne norosti, in da ceniš njihovo mnenje in presojo. Mogoče bodo spremenili mnenje ali pa vsaj delno izpolnili tvojo željo.

Po drugi strani pa starši lahko zaključijo, da si za ličenje enostavno premlada. S tem pa še ni konec sveta. Naredi vse, kar le moreš, da bi izboljšala svoj izgled v okviru danih okoliščin. Na primer, ustrezna nega kože lahko zmanjša probleme s poltjo. Kozmetičarka Jane Parks-McKay svetuje: ”Če je koža poškodovana odvrni pozornost od nje . . . Obleci kaj, kar te bo napravilo izjemno — karkoli, kar bo preusmerilo pozornost od negativnega.“ Dobra telesna drža, negovani nohti, čisti in sijoči lasje — vse to ti lahko pamaga kar najbolj izboljšati izgled — pa če si naličena ali ne.

Kaj pa če ti starši dovolijo uprabljati ličila? Naslednji članek bo razpravljal o pravilni uporabi kozmetike.

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 23]

”Poglej, ona je naličena. Kdaj bom lahko jaz?“