Vprašanja bralcev

◼ Ali je primerno, če krščanska žena nosi nakit, se liči, si barva lase in podobno?

V preteklosti in danes so nekateri, ki trdijo, da sledijo Bibliji, razvili stroga toda zelo različna stališča glede lepšanja.a

V določenih cerkvah se žene ne ličijo in ne nosijo nakita. Tako na primer knjiga The Amish People (Amiši) poroča, da se ”omejujejo v zunanjem izgledu, ker mislijo, da je katerikoli član, ki se zanima za svoj sveten izgled v nevarnosti, kajti [to] zanimanje naj bi bilo raje usmerjeno na duhovnost ne pa na telesnost. Nekateri . . . bodo citirali Sveto pismo“.

Stavek, ki je zatem citiran, je iz Prve Samuelove knjige 16:7: ”Gospod pa je dejal Samuelu: ’Ne glej na njegovo zunanjost, ne na njegovo visoko postavo! . . . Človek namreč gleda na to, kar je pred očmi, Gospod pa gleda na srce.‘ “ Vendar se je ta stavek nanašal na višino Davidovega brata Eliaba. Iz nadaljnjega teksta se povsem jasno vidi, da tu ni šlo za nego moških, na primer ali naj bi si David ali njegovi bratje negovali lase in uporabljali okrasne dodatke na oblačilih. (1. Mojzesova 38:18; 2. Samuelova 14:25, 26; Luka 15:22)

To ponazarja, da nekateri, ki menijo, da bi morali biti kristjani preprosti in ne bi smeli uporabljati ličil in nakita, iščejo potrdilo v napačni razlagi stavkov. Pravzaprav Biblija ne poroča o nadrobnostih glede negovanja. Prav tako tudi ne priporoča oziroma ne prepoveduje določenih kozmetičnih navad. Daje le razumna vodila. Razmislimo o tem in videli bomo, kako se jih da danes uporabljati.

Apostol Pavel nam je ponudil tole navdihnjeno vodilo: ”Prav tako naj ravnajo tudi ženske, in sicer v urejeni obleki. Zaljšajo naj se s spoštljivostjo in skromnostjo. Ne s kodranjem in zlatnino, ne z biseri ali dragoceno obleko.“ (1. Timoteju 2:9) Peter je pisal podobno: ”Vaš okras naj ne bo zunanji, v spletanju las, v navešanju zlatega nakita in v razkazovanju oblek. Skušajte notranjost srca rajši okrasiti z neuničljivim okraskom krotkega in miroljubnega duha. To je dragoceno v božjih očeh.“ (1. Petrovo 3:3, 4)

Grške besede, ki so tu prevedene z ”urejeni“, ”zaljšajo“ in ”okras“, so oblike izraza kósmos, iz katere izhaja tudi beseda ”kozmetika“, kar pomeni ”prispevati [posebno] k lepoti barve polti“. Tako nam ti stavki pomagajo odgovoriti na vprašanje o uporabi kozmetike ali ličil, nakita in drugih ženskih lepotil.

Ali sta Pavel in Peter menila, naj kristjanke ne spletajo las, ne nosijo biserov in zlatega nakita, poleg tega pa naj tudi ne uporabljajo kozmetike? Ne. To trditi, bi pomenilo, naj krščanske sestre tudi ne bi nosile ’halj in oblek‘. Toda Tabita, ki jo je obudil Peter, je bila priljubljena zaradi ’halj in oblek‘, ki jih je sešila za druge sestre. (Apostolska dela 9:39) Tako besede iz Prvega pisma Timoteju 2:9 in Prvega Petrovega pisma 3:3, 4 ne pomenijo, naj si sestre ne spletajo las, naj ne nosijo biserov, oblek in tako dalje. Pavel je samo poudaril, da naj bodo žene zmerno in razumno urejene. Peter je pokazal, naj bi žene za pridobitev nevernih mož posvečale večjo pozornost svoji notranjosti, ne pa zunanjemu videzu ali ličenju.

Preprosto rečeno, Biblija ne prepoveduje vseh prizadevanj za izboljšanje ali polepšanje zunanjosti. Nekateri Božji služabniki, tako možje kot žene, so nosili nakit. (1. Mojzesova 41:42; 2. Mojzesova 32:2, 3; Danijel 5:29) Zvesta Estera je privolila v obsežne olepševalne postopke z olji za nego kože, parfumi in masažami. (Estera 2:7, 12, 15; primerjaj Danijel 1:3-8.) Bog je rekel, da je v simboličnem smislu okrasil Izrael z zapestnicami, ogrlicami, nosnimi obročki in uhani. To je prispevalo k temu, da je bil ’silno lep‘. (Ezekijel 16:11—13)

To poročilo iz Ezekijela pouči, naj se ne bi osredotočili le na zunanji videz. Bog je rekel: ”Zaradi svoje lepote si postala razbrzdana; zaradi glasu o sebi si se vdala hotništvu; vsakemu, ki je mimo šel si se ponudila kot hotnica.“ (Ezekijel 16:15; Izaija 3:16, 19) Tako besede iz Ezekijela 16:11-15 poudarijo modrost poznejšega Pavlovega in Petrovega nasveta, naj se ne poudarja zunanjega videza. Če se žena odloči za nakit, naj bo pri tem zmerna, naj le-ta ne bo pretiran, bahav in neukusen.

Kako pa je z ličili, kot so rdečila za ustnice in lica, senčila in črtala za oči? Arheologi so v Izraelu in njegovi bližini našli posode za ličila, kakor tudi druge pripomočke in ogledala. Da, žene starodavnega Orienta so uporabljale kozmetiko, ki je bila predhodnica današnjih izdelkov. Ime Jobove hčerke Keren-Hapuk je po vsej verjetnosti pomenilo ”rog za črno barvo (oči)“ ali posoda za ličilo za oči. (Job 42:13-15)

V Izraelu so sicer uporabljali kozmetiko, toda biblijski primeri kažejo na nevarnost, da bi pri tem zašli v skrajnost. Leta zatem, ko je Jezabela postala kraljica v Jeruzalemu, ”si je olepotičila oči, nališpala glavo“. (2. kraljev 9:30) Pozneje, ko Biblija opisuje, kako se je Izrael navzel nemoralnih navad poganskih narodov, je Bog rekel, da ’se je krasil z zlatim nakitom, si z lepotilom mazal oči in se delel lepega‘. (Jeremija 4:30; Ezekijel 23:40) Niti ti stavki niti kateri drugi ne pravijo, da bi bilo napak poudarjati svoj videz. Vendar zgodba o Jezabeli namiguje, da si je okoli oči nanesla toliko črne barve, da bi to lahko opazil celo Jehu, ki je bil zunaj palače. Kaj se iz tega naučimo? Ne pretiravajmo z ličili.b

Seveda je težko verjetno, da bo katera žena, ki nosi nakit in se liči, rekla, da je njen način ličenja neprimeren. Toda nesporno je, da se lahko ženska zaradi pomanjkanja samozavesti ali velikega vpliva reklam navadi pretiranega ličenja. Takšne svoje zunanjosti se lahko tako zelo navadi, da ni več sposobna videti, da je le-ta v nasprotju s ”skromnostjo in razumnostjo“ večine krščanskih žena. (Glej Jakob 1:23, 24.)

Res je, okusi so različni. Nekatere žene uporabljajo malo ali nič ličil oziroma nakita, druge veliko. Zato je modro, da ne obsojamo oseb z drugačnimi merili o ličenju ali nakitu. Drugi dejavnik so krajevne navade. Nekateri stili, ki so sprejemljivi v drugih deželah (ali pa so bili vsakdanji v preteklosti), morda danes niso primerni v kraju, kjer živimo.

Modra krščanska žena bo občasno ocenila svojo urejenost in se iskreno vprašala: ’Ali na splošno nosim več oziroma drznejši nakit in se več ličim kot večina kristjank? Ali se pri urejevanju zgledujem po vase zaverovanih pripadnicah višjih krogov ali oholih filmskih zvezdah? Ali pa se pustim v glavnem voditi nasvetom iz Prvega pisma Timoteju 2:9 in Prvega Petrovega pisma 3:3, 4? Da, ali sem urejena spodobno, kar kaže spoštovanje do drugih mnenj in občutkov?‘ (Pregovori 31:10)

Žene, ki imajo krščanske može, jih lahko prosijo za mnenje in nasvet. Če iskreno želijo, lahko dobijo koristen nasvet pri drugih sestrah. Namesto da vprašujejo prijateljico, ki ima podoben okus, je bolje, če se pogovorijo s starejšimi sestrami, ki so spoštovane zaradi uravnovešenosti in modrosti. (Primerjaj 1. kraljev 12:6-8.) Biblija pravi, naj spoštljive starejše žene ’vzgajajo mlade žene . . . da bodo pametne, spodobne . . . Tako se božji besedi ne bo delala sramota‘. (Titu 2:2-5) Nobena zrela kristjanka ne bi želela, da bi se zaradi njene nezmerne uporabe nakita in ličil Božji besedi pa tudi Božjemu ljudstvu ”delala sramota“.

Biblijsko poročilo o Tamari kaže, da lahko izgled ženske govori o njenem značaju. To je jasno sporočilo o njej. (1. Mojzesova 38:14, 15) Kakšno sporočilo posreduje frizura krščanske žene in barva njenih las (če si jih barva) ter nakit in kozmetika? Ali govori: To je čista, skromna in uravnovešena Božja služabnica?

Nekdo, ki vidi kristjanke na oznanjevanju ali na naših sestankih, bi moral biti prijetno presenečen. In takšni priložnostni obiskovalci na splošno tudi so. Večina krščanskih žena ne daje vtisa, da so bodisi zanemarjene bodisi pretirano olepšane. Namesto tega so urejene ”kakor se spodobi ženskam, ki so sprejele vero“. (1. Timoteju 2:10)

[Podčrtne opombe]

[Slike na strani 31]

Arheološka odkritja z Bližnjega vzhoda: kozmetična škatla iz slonovine, ogledalo ter ogrlice iz zlata in karneola

[Vir slike]

Vse tri: Pictorial Archive (Slikovni arhiv) (Near Eastern History — Bližnjevzhodna zgodovina) Est.