Biblijsko gledišče

Homoseksualnost — zakaj ne?

»Ne verjamem, da je za Boga pomembna človekova spolna usmerjenost. Zanj je pomembno, kako živimo. Spolnost pa ni najpomembnejša.« (Pripadnik neke skupine homoseksualcev, ki preučujejo Biblijo)

VEDNO več ljudi sprejema homoseksualnost kot alternativni način življenja. Ali pa tudi Bog misli tako?

Mnogi so sicer spremenili svoje poglede ali pa so morda neodločni, toda biblijsko stališče je jasno: »Z moškim ne smeš spolno občevati kakor z žensko; to bi bila gnusoba.« (3. Mojz. 18:22, Herderjeva Biblija) Nobenih opravičil, nobenih priznanj, nobenih dvoumnosti — homoseksualnosta je v Božjih očeh nekaj gnusnega. Pri Izraelcih, ki so živeli pod Mojzesovo postavo, je bilo za homoseksualnost zagroženo s smrtno kaznijo. (3. Mojz. 20:13) S pojavom krščanstva je Bog homoseksualnost ponovno obsodil. (1. Kor. 6:9, 10)

Zakaj je Bog proti

Toda zakaj Bog homoseksualnosti tako odločno nasprotuje? Enega od vzrokov lahko najdemo v Izaijevi knjigi 48:17: »Jaz Gospod [Jehova, NS], sem tvoj Bog, ki te učim, da storiš, kar ti koristi, ki te vodim po potu, po katerem naj hodiš.« (EI) Te besede izvirajo od Stvarnika, avtorja vesoljnih naravnih zakonov. On pozna naš telesni, razumski, čustveni in duhovni ustroj. Homoseksualnosti med drugim nasprotuje zato, ker nam ta nič ne koristi. Pismo apostola Pavla rimskim kristjanom to potrjuje. Pavel piše:

»Zaradi tega jih je Bog prepustil sramotnim strastem. Njihove ženske so namreč zamenjale naravno občevanje s protinaravnim, podobno so tudi moški opustili naravno občevanje z žensko in se v svojem poželenju vneli drug za drugega. Moški so počenjali nespodobnosti z moškimi in tako sami na sebi prejemali plačilo, ustrezno svoji zablodi. In ker se jim ni zdelo vredno, da bi živeli skladno s svojim spoznanjem Boga, jih je Bog prepustil njihovi blodni pameti, tako da počenjajo, kar se ne spodobi.« (Rim. 1:26-28, EI)

Homoseksualnost torej ni označena zgolj kot nekaj »sramotnega«, »nečistega« in »nespodobnega«, temveč tudi kot nekaj »nenaravnega«. V poročilu anglikanske cerkve je takole pisalo o omenjenih vrsticah: »Kar je Pavel označil za ‚nenaravno‘, je za ljudi ‚nenaravno‘ glede na Božji ustvarjalni namen. Vsak homoseksualec predstavlja odklon od namena, ki ga je Bog imel pri ustvarjanju.« Antropolog Weston LaBarre je homoseksualnost poimenoval kot »ravnanje proti lastni in tuji temeljni biološki naravi«. To povsem soglaša s pomenom grške besede, ki se pojavlja v Bibliji in se jo prevaja z »naravno« ali »prirodno«.

Zato ne preseneča, da ima vsak »odklon od Božjega ustvarjalnega namena« slabe posledice (kot se je to pokazalo tudi pri človekovem onesnaževanju okolja). Homoseksualci ‚prejemajo sami na sebi plačilo, ustrezno svoji zablodi‘. Povedano z drugimi besedami: Njihovo življenje določa nenaravna zabloda; živijo življenje, ki ne ugaja Bogu. Razen tega se lahko primeri, da zaradi svoje popačenosti utrpijo tudi zdravstveno škodo.b

Slabi sadovi

Pavel je razen tega tudi napisal, da se homoseksualci ‚v svojem poželenju vnemajo [dobesedno: izgorevajo] drug za drugega‘. Napačno razmišljanje lahko celo pri heteroseksualnem razmerju razvname nepravilna poželenja, toda izgleda, da želja po sprijenih spolnih odnosih takšna strastna poželenja še poveča. V nekem članku revije Newsweek je pod naslovom »Nevarno dvojno ljubezensko življenje« pisalo naslednje: »Moški in ženski biseksualci pogosto govorijo o ‚silnem‘ vzburjenju in ‚posebni energiji‘, ki jo občutijo pri spolnem odnosu s pripadnikom istega spola. James ga primerja s ‚padalstvom. Bilo je omamno, občutek je bil zares veličasten.‘« Zaradi tega strastnega poželenja imajo mnogi homoseksualci po več partnerjev (nekateri tudi po več sto) in nekateri večkrat na dan čutijo potrebo po spolnih odnosih, in to celo s popolnoma neznanimi osebami. Takšna promiskuiteta ne vodi le v nalezljive bolezni, kot na primer hepatitis, temveč povzroča tudi ljubosumnost, negotovost in potrtost, ravno tako kot je to slučaj pri svobodnih heteroseksualnih odnosih.

Kdor enkrat podleže ‚razuzdanemu poželenju‘, lahko postane njegov suženj. (1. Tes. 4:5) V kolikšni meri? Neki homoseksualec je o AIDS-u rekel tole: »Kljub nevarnosti bedne in strašne smrti, je spolna sla zelo izrazita.« To nas spomni na biblijsko svarilo: »Zato naj v vašem umrljivem telesu ne kraljuje greh, tako da bi se vdajali njegovim poželenjem.« (Rim. 6:12, EI)

Nenravnost pogosto temelji na samovšečnosti, zato ponavadi spodbuja k še bolj pokvarjenemu ravnanju. Razen tega je za človeško nepopolno osebnost značilno, da neka stvar, ki se vsak dan ponavlja, sčasoma postane nezanimiva. Zato so nekateri homoseksualci prešli k sadomasohizmuc in drugim sramotnim ravnanjem. Neki biblijski komentar pravi da takšna »ponižujoča in nenaravna poželenja« »kvarijo dušo, ponižajo človeka pod živalsko raven ter uničujejo občutek nežnosti«. Neki biblijski učenjak uvršča homoseksualnost med »zločine, ki so povsem nezdružljivi z razumom, naravo, lastno in tudi tujo srečo«.

Biblijska merila pomirjajo

Lahko smo hvaležni, da Bog ne spreminja svojih meril samo zato, da bi zadovoljil človeškim muham enodnevnicam in nenaravnim poželenjem. Kot ne odobrava onesnaževanja zemlje ali pa laži, čeprav to zagovarja vedno več ljudi, tako tudi ne oprošča homoseksualnosti, čeprav mnogi takšno početje vneto zagovarjajo. Jehova zahteva, da ga častimo, in nam želi le najboljše, ne glede na to, kakšno stališče zastopajo ljudje.

Na srečo so nekateri opustili takšno ravnanje in se obrnili k »zdravemu nauku« Božje besede. (1. Tim. 1:10; 1. Kor. 6:9—11) Neki bivši homoseksualec je rekel: »Vesel sem, da imam sedaj čisto vest in vem, da moj način življenja ugaja vsemogočemu Bogu.«

[Podčrtne opombe]