Kako odpraviti problem siromašnih

NEKATERI verski voditelji zelo zgovorno razpravljajo o današnjih problemih, zato nekateri ljudje mislijo, da res vedo, kako bi se jih dalo rešiti. Toda, če politikom in ekonomistom ni uspelo rešiti problemov, ali so verski voditelji res lahko uspešnejši, če podprejo revolucionarne sile?

Cerkveni voditelji sicer branijo svoje agitiranje, toda vsi ne verjamejo v njihovo iskrenost. Edmund Burke je pisal: »Največjo napako bi naredili, če bi menili, da so tisti, ki se v imenu javnosti najglasneje pritožujejo, tudi najbolj zaskrbljeni za njihovo dobrobit.« Bi bilo mogoče, da cerkvene voditelje motivira kaj drugega in ne samo gorečnost za pravičnost?

Brazilska revija Veja trdi: »V resnici cerkev želi dobiti moč ... Dejstvo, da so svetovna bogastva v glavnem nakopičena v protestantskih, budističnih in celo ateističnih državah, sili Cerkev, da skuša vrniti moč siromašnim ljudem tretjega sveta.«

Toda četudi dopustimo možnost, da posamezni duhovniki ne iščejo koristi zase, se lahko vprašamo: Ali bo siromašnim res kaj koristilo podpiranje osvobodilnega gibanja, ki se zavzema za socialno aktivnost? Ali se da po tej poti odpraviti problem siromašnih?

Vzor pravih kristjanov

Kakšen zgled, ki so ga vsi kristjani obvezni posnemati, nam je zapustil Jezus Kristus? Ko je bil na zemlji, se ni vključeval v družbene reforme niti ni odstopal od svoje naloge, da drugim govori o Božjem kraljestvu. (Luk. 4:43; Jan. 6:15) Celo papež Janez Pavel II. je med razpravo o socialni aktivnosti pripomnil: »Iz evangelijev se jasno vidi, da je za Jezusa vse, kar bi spremenilo njegovo delovanje kot Jahvetovega [Jehovinega] služabnika, predstavljalo skušnjavo.«

To pa ne pomeni, da se Jezus ni zavedal potreb siromašnih ljudi. Zavedal se jih je. ‚Zamislili so se mu,‘ pravi Biblija, »kajti bili so izmučeni in razkropljeni kakor ovce, ki nimajo pastirja.« (Mat. 6:39) Svoje sledilce je vabil: »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vas bom poživil.« (Mat. 11:28, EI)

Biblijska prerokba takole opisuje Kristusovo kraljevanje: »Rešil bo ubožca, ki vpije k njemu, in bednega, ki nima pomočnika. Usmilil se bo slabotnega siromaka, rešil bo življenje ubožcem. Krivice in nasilja jih bo osvobodil, njih kri bo pred njim dragocena.« (Ps. 72:12—14)

Posnemalci Jezusa Kristusa morajo torej biti sočutni s siromašnimi in jim pomagati. Toda kako? Jezus je vedel, da sedanji svet nadzoruje Satan Hudič, zato ga ni skušal spremeniti z nekakšnimi reformami. (Luk. 4:5—8; Jan. 12:31; 14:30; 18:36) Toda siromašnim je pomagal tako, da jih je poučil, kako se lahko spoprimejo z življenjskimi problemi.

Jezus je svoje učence učil, naj bodo marljivi in tako posnemajo njega in njegovega Očeta. »Moj oče neprenehoma dela in tudi jaz delam,« je dejal. (Jan. 5:17, EI) Kristusovi sledilci so bili tudi poučeni, kako naj skrbijo zase in za svoje družine in da naj bodo krepostni, pošteni, marljivi. (Fil. 4:4—8; 1. Tes. 4:11, 12) Toda vse to je bila priprava na nekaj boljšega: uresničenje blagoslovov Božjega kraljestva.

Božje kraljestvo je edina rešitev

Da, Jezus se je zavzemal za kraljestvo, ki bo edino stvarno in trajno odpravilo problem siromašnih in vseh ostalih. Kaj o tem misliš ti? Zakaj zagovorniki teologije osvoboditve tako malo govorijo o Božjem kraljestvu?

Resnica je ta, da ne verujejo v biblijske obljube glede Božjega kraljestva. Toda ko je Jezus svoje sledilce učil moliti ‚pridi tvoje kraljestvo in zgodi se volja tvoja kakor v nebesih tako na zemlji‘, ni govoril o nekem varljivem upanju. Ta molitev bo uslišana. Božje kraljestvo je resnična vlada. Prepričan si lahko, da Kristus ne bi nikoli zavedel svojih predanih učencev, tako da bi jih učil, naj molijo za nekaj, kar se nikoli ne bi zgodilo. (Mat. 6:9, 10)

Apostol Peter je lahko vnaprej videl, kakšna bo ta nebeška vlada. To se je zgodilo, ko se je Jezus preobrazil pred Petrom in drugima dvema apostoloma na visoki gori. Zato je Peter mnogo let pozneje lahko pisal: »Ko smo vam oznanjali mogočni prihod našega Gospoda Jezusa Kristusa, si nismo izmišljali pravljic. Na lastne oči smo videli njegovo veličastvo.« (2. Pet. 1:16—18, EI)

V videnju je Peter pravzaprav videl Jezusa kot vladarja v tem Božjem kraljestvu! Peter nadaljuje: »In imamo preroško besedo [o kraljestvu, na primer od preroka Izaija in Danijela] tem trdnejšo.« (2. Pet. 1:19) Prerok Danijel je na primer zapisal videnje o tem, kako bo Kristus postavljen za kralja, ko mu je bila »dana oblast, čast in kraljestvo«. Nato pa Danijel pravi: »Njegova oblast je večna, neminljiva oblast in kraljestvo neuničljivo.« (Dan. 7:13, 14, EI)

Kaj se bo po »preroški besedi« zgodilo s sedanjimi človeškimi vladami, ko bodo uslišane molitve Kristusovih sledilcev o prihodu Božjega kraljestva? Prisluhni navdihnjeni napovedi iz Danijelove knjige 2:44: »V dneh teh kraljev [sedanjih vlad] bo Bog nebes ustanovil kraljestvo, ki na veke ne bo razdejano [kraljestvo, za katero je Jezus učil moliti svoje učence]. Njegovo kraljestvo ne bo prepuščeno nobenemu drugemu ljudstvu. Razdrobilo in pokončalo bo vsa ta kraljestva, samo pa bo obstalo na veke.« (EI)

To Božje kraljestvo je res edino upanje za rešitev problema siromašnih. Dejstvo je, da ljudje niso sposobni pošteno vladati soljudem. Zgodovina odkriva, da »človek vlada ljudem v njih nesrečo« in to velja za vse vrste vladavin, ki jih je človek preizkusil. Božja beseda je že v davnem času dala vedeti, da človek ne more upravljati sam sebi neodvisno od Boga. (Prop. 8:9; Jer. 10:23)

Po drugi strani pa si lahko prepričan, da se bodo uresničili obilni blagoslovi, ki so napovedani v Izaijevi »preroški besedi«: »Zidali bodo hiše in v njih prebivali, zasajali bodo vinograde in njih sad uživali. Ne bodo zidali, drug pa prebival; ne bodo sadili, drug pa užival ... Ne bodo se zaman trudili ne rodili otrok za naglo smrt, kajti zarod Jehovinih blagoslovljencev so in njih potomci z njimi. Preden bodo klicali, jim odgovorim, še bodo govorili, že jih uslišim.« (Iz. 65:21—24, EI)

Bog se ne bo poslužil nobenih človeških bojev ali gibanj, pa tudi teologije osvoboditve ne, da bi povzročil te blagoslove. Namesto tega bo njegova nebeška vlada prevzela in zedinila vse poslušne ljudi in jim prinesla pravičnost in blaginjo. Zato misli na Božje kraljestvo. V svojem življenju ga postavi na prvo mesto. Da, »bolje je, zatekati se k Jehovi, kakor zaupati v človeka«. (Ps. 118:8; Mat. 6:33)

[Slika na strani 28]

Božje kraljestvo bo odpravilo problem siromaštva