Biblijsko gledišče

Ali se moraš pokoravati desetim zapovedim

BILO je leto 1513. pred našim štetjema, ko jih je Božji prst napisal na kamen. Od takrat dalje so deset zapovedi prepisovali ljudje in jih razširili po vsem svetu. Stotine milijonov ljudi jih je bralo in mnogi jih znajo na pamet. Verjetno nobeni drugi zbirki zakonov niso posvetili tolikšne pozornosti povsod po svetu. Ob njihovi 3501 obletnici v letu 1989 se postavlja vprašanje: Ali teh deset zapovedi še vedno velja in smo se jim torej dolžni pokoravati? (2. Mojz. 20:1—17; 31:18)

Komu so bile namenjene

Bog je deset zapovedi dal ljudem, ki so bili znani kot Izraelci. V uvodnih besedah je jasno povedal, da so namenjene temu narodu: »Jaz sem Jehova, Bog tvoj, ki sem te izpeljal iz dežele egiptovske, iz hiše sužnosti.« To pove, da so bile te desetere zapovedi zasnovane kot del zakonskih predpisov tega naroda. (2. Mojz. 20:2)

Predane tudi kristjanom?

Toda ali so desetere zapovedi bile takšnega splošnega pomena, da bi naj bile vedno veljavne in bi se nanašale tudi na Neizraelce? Ne. Ko je bila stoletja pozneje ustanovljena krščanska skupščina, ta zbirka zakonov ni prešla nanjo. Zakaj ne? Ker Biblija pravi, da je »Kristus konec postave«. (Rim. 10:4) Kaj to pomeni?

Da ponazorimo: leta 1912 je bil rekord v skoku v višino na odprtem prostoru 2,01 m. Leta 1987, 75 let kasneje, je ta rekord znašal 2,43 m. Brez dvoma mora obstajati skrajna meja, do katere lahko človek skoči preko letvice, postavljene na dveh stojalih. Šampion, ki bo dosegel to mejo, bo naredil konec vsem rekordom pri skoku v višino. Lahko bi tudi rekli, da bo on njihov »konec«. Kako bi lahko to uporabili v zvezi z desetimi zapovedmi?

Ko je Bog sestavljal »postavo« oziroma »zakon«, ki je obsegal deset zapovedi in 600 drugih zakonov ter določb in ga dal Izraelcem, je postavil skrajni cilj ali merilo popolnosti. Lahko bi rekli, da je letvico postavil na najvišjo višino. Ta božanski zakon je vključeval tako visoka moralna merila, da jih je lahko dosegel samo popoln človek. V Propovedniku 7:20 beremo: »Res, na zemlji ni pravičnega človeka, ki dela dobro in ne greši.«

Tako je bila višinska letvica — Božja pravična merila — za nepopolne Izraelce ali Jude, previsoko postavljena. Zakaj? Krščanski apostol Pavel pojasnjuje: »[Postava] se je pridodala zavoljo prestopkov, dokler ne pride seme [Mesija ali Kristus], ki mu je dana obljuba.« (Gal. 3:19) S pomočjo te postave je Bog prikazal Judom, da so vsi nepopolni grešniki, ki niso mogli doseči cilja, da bi bili proglašeni za pravične na osnovi lastnih del.

Samo ena oseba je lahko preskočila to letvico: obljubljeni Mesija ali Kristus. Torej, tako visoko merilo je bilo postavljeno pred Jude kot nekaj, do česar naj bi si prizadevali dospeti, medtem ko čakajo na zadnjega zmagovalca, Mesijo, ki bo enkrat za vselej preskočil to mejo.

»Voditeljica do Kristusa«

V skladu s tem Pavel nadaljuje v Pismu Galačanom 3:24: »Tako je bila postava voditeljica naša do Kristusa, da bi bili iz vere [vanj] opravičeni.« V biblijskih časih je nekdo vodil otroka k učitelju, lahko pa ga je tudi sam poučeval in karal.

Deset zapovedi in tudi ostali del postave naj bi torej Jude pripravile na prihod Mesije, obenem pa naj bi jih tudi vodile. Jezus je postal »konec postave«, ko je prišel, živel med njimi in umrl v popolni poslušnosti do postave ali zakona. Nato je Bog odstranil to letvico in postavil Judom nekaj boljšega. Sedaj so bili lahko končno »opravičeni zastonj po njegovi milosti, v moči odrešenja, ki je prišlo po Kristusu Jezusu«. (Rim. 3:24, EI)

Pavel prav tako pravi: »Ne živite pod postavo, ampak pod milostjo« in: »Če se daste voditi duhu, niste pod postavo.« (Rim. 6:14, EI; Gal.5:18, EI)

Čemu bi se moral pokoravati?

Ali so kristjani prosti vseh moralnih omejitev, ker niso »pod postavo«? Sploh ne. Kot je pokazal apostol Pavel, kristjane vodi Božji sveti duh, ta pa nikogar ne vodi v greh. Vse spodbuja, da se izogibajo celo grehov, ki so omenjeni v desetih zapovedih. Na primer, če prebereš 1. pismo Korinčanom 6:9, 10, boš našel precej krščanskih zakonov, ki so podobni nekaterim v desetih zapovedih. To so prepoved malikovanja, prešuštva, kraje in pohlepnosti.

Tudi Kristus je v naslednjih dveh zahtevah povzel določilo postave, ki je vključevala tudi deset zapovedi: »Ljubi Jehovo, Boga svojega, iz vsega srca svojega in iz vse duše svoje in iz vse pameti svoje« in »ljubi bližnjega svojega kakor samega sebe.« (Mat. 22:37-39) Če boš tako ravnal, če boš prosil za odpuščanje svojih prestopkov in če boš veroval v Kristusovo odkupnino, boš deležen Božje milosti in njegovega priznanja, ki ti bo prineslo večno življenje. (2. Tes. 2:16)

[Podčrtna opomba]