Gandi — zakaj je mnoge pritegnil

Živimo v času, ko se poglabljajo krize sveta v razvoju, bogato zahodno skupnost pestijo družbene bolezni, ves svet pa živi v senci jedrskega nasilja. Se v Gandijevi filozofiji nenasilja skriva ključ za odpravo razprtij s tega razdeljenega sveta? Ta članek, ki ga je napisal indijski novinar, govori o Gandiju ter njegovih zamislih nenasilja.

GANDI. Kaj ti pomeni to ime? Če ljubiš mir in želiš živeti v svetu, v katerem ni nasilja, potem morda veš, da so Gandija imenovali očeta nenasilja.

Če bi bil eden izmed 730 milijonov Indijcev, bi se ga spominjal kot Bapu-ja ali očeta, nežne podobe slabotnega moža s kolovratom, ki je prinesel Indiji neodvisnost. Če bi bil Hindus, bi nanj gledal kot na duhovnega voditelja in ga imenoval Mahatma ali »velika duša«. Toda neglede na poreklo tvojega verovanja verjetno poznaš Gandija kot voditelja z nenavadno nadarjenostjo.

Bil je to majhen moški turobnega obraza z velikimi očmi. Na nosu, prevelikem za njegov obraz, je nosil okrogle naočnike. Njegova lica je raztezal brezzobi nasmeh. Na večini slik ga vidimo, kako sedi prekrižanih nog za svojim kolovratom ali oblečenega v predpasnik okoli ledij in bombažno gornje oblačilo, ko pozdravlja obiskovalce.

Kmalu po Prvi svetovni vojni je Gandi rekel: »Nasprotujem nasilju, kajti kadar se pojavi, da bi naredilo dobro, je to dobro samo prehodno in hudobija je trajna.«

Danes je svet v še slabšem stanju kot je bil v Gandijevem času. Pomisli samo, kaj se dogaja v Južni in Srednji Ameriki, Afriki, na Bližnjem vzhodu in celo v indijskih mestih ter vaseh. Nasilje kot sredstvo za reševanje problemov se je globoko ukoreninilo. Kadar so napadeni, večina ljudi vrača z isto mero. Ko so ponovno napadeni, zopet udarijo nazaj. Bogatejši narodi pravtako niso imuni za te stvari. Nacionalistična mržnja, rasno nasilje, kriminal, grožnja nuklearne vojne in onesnaženje okolja so postali pravilo. »Če svet ne bo sprejel nenasilja, bo to pomenilo določeno vrsto samomora za človeštvo«, je opazil Gandi. Rekel je tudi, da se lahko grožnja premaga samo z ljubeznijo in nenasilje morajo izvajati ne samo narodi in skupine, temveč vsak posameznik.

Kaj, na primer, navede nekega človeka, da sovraži svojega soseda in se do njega nasilno obnaša samo zato, ker je njegova koža drugačne barve? Gandi je pripomnil: »Noben Božji človek ne bi smel imeti drugega za nižjega od sebe. Vsakega človeka mora imeti za svojega krvnega brata.« Triinšestdeset let po tej Gandijevi izjavi je svet še vedno sprt z osnovno zamislijo o enakosti.

V času, ko so veliki državniki in misleci redki, nekateri ponovno iščejo rešitev pri Gandiju. Toda, kdo je bil ta človek? Kakšni so bili njegovi ideali? Kako jih je oblikoval? Je v tem negotovem času Gandijeva pot prava rešitev?