Dva prevajalca, ki sta vrnila Božje ime v Novo zavezo

Molitev očenaš, ki jo je Jezus svoje učence naučil moliti, je ena od prvih molitev, ki se jih ljudje ponavadi naučijo. Zapisana je v delu Svetega pisma, ki se mu običajno reče Nova zaveza. Začne se z besedami: »Oče naš, ki si v nebesih, naj bo tvoje ime posvečeno.« (Matej 6:9) Toda Božje ime Jehova, ki je v angleščini prevedeno z »Jehovah« ali včasih »Yahweh«, se le redko pojavlja v angleških prevodih Nove zaveze. Vendar pa so v teh prevodih zapisana imena krivih bogov, kot so Zevs, Hermes in Artemida. Zakaj torej ne omenjajo imena, ki ga nosi pravi Bog in avtor Svetega pisma? (Apostolska dela 14:12; 19:35; 2. Timoteju 3:16)

Angleška prevajalca Svetega pisma Lancelot Shadwell in Frederick Parker sta bila prepričana, da je Božje ime treba vrniti v Novo zavezo. Zakaj smo uporabili izraz »vrniti«? Ker sta ugotovila, da se je Božje ime prvotno pojavljalo, vendar je bilo kasneje odstranjeno. Kako sta prišla do tega zaključka?

Shadwell in Parker sta vedela, da se Božje osebno ime pojavlja večtisočkrat v obstoječih rokopisih dela Svetega pisma, ki se mu pogosto reče Stara zaveza in je bil prvotno napisan predvsem v hebrejščini. Zato sta se spraševala, zakaj je v rokopisih Nove zaveze, ki so jima bili takrat na voljo, odstranjena polna oblika Božjega imenaa. Shadwell je poleg tega opazil, da se Božje ime v rokopisih Nove zaveze ne pojavlja niti v izrazih, kjer se v Stari zavezi običajno pojavlja, na primer v izrazu »Jehovov angel«. (2. kraljev 1:3, 15; Apostolska dela 12:23) Ugotovil je, da so prepisovalci grškega besedila Nove zaveze Božje ime nadomestili z izrazi, kot je Kýrios, ki pomeni »Gospod«.

Še preden sta Shadwell in Parker objavila vsak svoj angleški prevod, so nekateri prevajalci v svojih angleških prevodih Nove zaveze že vrnili Božje ime v besedilo, vendar ne povsod.b Ko je Parker leta 1863 izdal prevod A Literal Translation of the New Testament, je, kot je znano, postal prvi angleški prevajalec, ki je vrnil Božje ime na večino mest v Novi zavezi. Kdo sta bila Lancelot Shadwell in Frederick Parker?

Lancelot Shadwell

Lancelot Shadwell (1808–1861) je bil odvetnik, njegov oče pa je bil sir Lancelot Shadwell, eden od pomembnih angleških sodnikov. Sin Lancelot Shadwell je pripadal Anglikanski cerkvi. Čeprav je verjel v Trojico, je spoštoval Božje ime, saj ga je opisal z besedami »veličastno ime JEHOVA«. V svojem prevodu The Gospels of Matthew, and of Mark je ime Jehova uporabil 28-krat v glavnem besedilu in 465-krat v spremnih opombah.

Shadwell je za Božje ime morda izvedel, ko ga je videl v izvirnem hebrejskem besedilu Stare zaveze. Za tiste prevajalce, ki so v grškem prevodu Stare zaveze Božje ime zamenjali z izrazom Kýrios, je rekel, da »niso pošteni«.

The Gospel according to Matthew rendered into English with notes, by L. Shadwell (1859), provided by the Bodleian Libraries. Licensed under CC BY-NC-SA 2.0 UK. Modified: Text highlighted

V svojem prevodu je prvič uporabil ime Jehova v Mateju 1:20. V opombi k tej vrstici je zapisal: »Beseda [Kýrios] v tej vrstici in številnih drugih v NZ [Novi zavezi] pomeni JEHOVA, ki je Božje ime; zelo pomembno je, da se to ime vrne v angleški prevod.« Dodal je: »To je nujno narediti, da bi se izkazalo čast Bogu. Razodel se je z imenom JEHOVA in najboljše, kar lahko naredimo, je, da to ime uporabljamo, ko govorimo o njem.« O prevodu King James Version je rekel, da se v njem »ime JEHOVA pojavlja le redko« in da »namesto pravega imena Boga piše Gospod«. Shadwell je trdil, da je naziv Gospod zelo neprimerno uporabljati kot nadomestek Božjega imena, nato pa dodal, da celo njega naslavljajo z Gospod.

Shadwell je svoj prevod Matejevega evangelija objavil leta 1859, leta 1861 pa je skupaj v isti knjigi objavil prevod Matejevega in Markovega evangelija. Umrl je 11. januarja 1861 v starosti 52 let. S tem se je njegovo delo končalo, vendar njegov trud ni bil zaman.

Frederick Parker

Shadwellov prevod Matejevega evangelija je pritegnil pozornost bogatega londonskega poslovneža Fredericka Parkerja (1804–1888). Parker je začel prevajati Novo zavezo, ko je bil star približno 20 let. V nasprotju s Shadwellom ni verjel v Trojico. Napisal je, da bi morali vsi kristjani »iz vsega srca sprejeti resnico [...] in častiti enega in edinega Vsemogočnega, Jehova«. Po njegovem mnenju je bilo med Gospodom Bogom in Gospodom Jezusom težko razlikovati prav zaradi tega, ker so nekateri rokopisi Nove zaveze za oba uporabljali izraz Kýrios. Zato mu je bilo zanimivo, ko je videl, da je Shadwell v nekaterih vrsticah Kýrios prevedel z Jehova.

Kako je Parker lahko prišel do takšnih zaključkov? Študiral je grščino in je napisal kar nekaj knjig in traktatov o grški slovnici. Poleg tega je postal član Angleškega bibličnega inštituta, ki je spodbujal k raziskovanju svetopisemskih rokopisov, da bi dobili še boljše angleške prevode Svetega pisma. Leta 1842 je Parker začel objavljati svoj prvi prevod Nove zaveze, ki je izšel v več delih in izdajah.c

Parkerjeva prizadevanja za vrnitev Božjega imena v Novo zavezo

Kar nekaj let se je Parker v svojih delih ukvarjal z vprašanji, kot sta: Kdaj se Kýrios nanaša na Gospoda Jezusa in kdaj na Gospoda Boga? Zakaj se Kýrios pogosto uporablja kot osebno ime, ne pa kot naziv?

Ko je videl Shadwellov prevod Matejevega evangelija iz leta 1859 in njegove komentarje o izrazu Kýrios, ga je to prepričalo, da bi Kýrios v nekaterih vrsticah »moral biti preveden z Jehova«. Zato se je lotil revidiranja svojega celotnega prevoda Nove zaveze in uporabil ime Jehova na vseh mestih, kjer je menil, da mora biti glede na sobesedilo ali slovnico grškega besedila. Tako je leta 1863 v eni knjigi izdal prevod A Literal Translation of the New Testament, v katerem je Božje ime v glavnem besedilu zapisal 187-krat. Kolikor je znano, je to prvi objavljeni angleški prevod Krščanskih grških spisov, ki Božje ime uporablja skozi celotno besedilo.d

Leta 1864 je Parker tudi izdal A Collation of an English Version of the New Testament ... With the Authorized English Version. V tem delu je svoj prevod primerjal z uradno priznanim angleškim prevodom, da bi pokazal, kje in v čem se razlikujeta.e

Da bi poudaril, zakaj je pomembno vrniti Božje ime v Novo zavezo, je usmeril pozornost na nekatere vrstice iz prevoda Authorized Version. Ena od njih je Rimljanom 10:13, kjer piše: »Kajti vsak, ki bo klical Gospodovo ime, bo zveličan.« Nato je vprašal, kdo »bi si iz teh vrstic po prevodu Authorized Version sploh mislil, da govorijo o Jehovu, ne pa o Sinu, našem Gospodu Jezusu Kristusu«.

Parker je za izdajo in oglaševanje svojih traktatov, spisov in drugih del porabil na tisoče funtov, kar je bilo v tistem času pravo bogastvo. V samo enem letu je za to porabil 800 funtov, kar bi danes znašalo več kot 100.000 angleških funtov (115.000 evrov). Brezplačne izvode številnih svojih publikacij je poslal znancem in visokim cerkvenim dostojanstvenikom, da bi mu povedali svoje mnenje.

Parkerjevi spisi in prevodi Nove zaveze, ki so sicer izšli v zelo omejenih količinah, so naleteli na posmehovanje nekaterih učenjakov. Ti učenjaki niso cenili vsega truda, ki so ga Parker pa tudi Shadwell in drugi vložili v to, da vrnejo Božje osebno ime v angleški prevod Nove zaveze.

Poglejte si tudi zanimiv 10-minutni videoposnetek: Ogled muzeja v Warwicku: »Sveto pismo in Božje ime«.