Kako si lahko uspešen v boju proti napačnim željam

1. Kaj velja za vsakega nepopolnega človeka?

ALI si že kdaj občutil močno željo, da bi naredil nekaj, kar Jehovu ni všeč? Če si, imaš mogoče občutek, da so tvoje preizkušnje težje kot preizkušnje drugih. Ampak to ni res. V Svetem pismu piše: »Do zdaj vas ni doletela še nobena preizkušnja, ki ne bi bila običajna za ljudi.« (1. Kor. 10:13) To pomeni, da se tudi drugi borijo z napačnimi željami. Nisi sam in z Jehovovo pomočjo lahko v tem boju zmagaš.

2. Proti katerim napačnim željam se mogoče borijo nekateri kristjani in svetopisemski učenci? (Glej tudi sliki.)

² V Svetem pismu piše: »Vsak je preizkušan, ko ga njegova lastna želja vleče in vabi.« (Jak. 1:14) Ta vrstica nam pomaga razumeti, da smo si različni v tem, s katerimi napačnimi željami se borimo. Na primer, nekateri kristjani se morajo truditi, da se ne zapletejo v spolno nemoralo z nekom nasprotnega spola, drugi pa z nekom istega spola. Tisti, ki so v preteklosti gledali pornografijo, mogoče čutijo močno željo, da bi jo spet gledali. Podobno velja za tiste, ki so zlorabljali droge ali alkohol. S temi in še z drugimi napačnimi željami se borijo nekateri kristjani in svetopisemski učenci. Verjetno smo se na neki točki vsi počutili kot apostol Pavel, ki je rekel: »Kadar želim delati, kar je prav, v sebi vidim nagnjenje, da delam, kar je slabo.« (Rim. 7:21)

3. Mogoče se kdo že dlje časa bori z isto napačno željo. Kako lahko to nanj vpliva?

³ Če se že dlje časa boriš z isto napačno željo, se lahko počutiš nemočnega – kot da ji boš prej ko slej popustil. Mogoče se ti tudi zdi, da si v brezupnem položaju – da Jehovu nikoli ne boš sprejemljiv že samo zaradi tega, ker imaš napačne želje. Ampak nič od tega ni res. Da bi to boljše razumeli, bomo odgovorili na dve vprašanji. 1. Zakaj pride do tega, da se počutiš nemočnega in brez upanja? 2. Kako lahko v boju proti napačnim željam zmagaš?

VPLIV SATANA

4. a) Zakaj Satan želi, da se počutimo nemočne? b) Kako vemo, da nismo nemočni v boju proti skušnjavam?

⁴ Satan želi, da bi se v boju proti skušnjavam počutili nemočne. To je očitno tudi iz Jezusovih besed, ko je svoje sledilce učil moliti: »Ne dovoli, da podležemo skušnjavi, ampak nas reši Hudobnega.« (Mat. 6:13) Satan je podvomil o tem, ali bomo ljudje ubogali Jehova, ko se bomo znašli pred skušnjavo. (Job 2:4, 5) Kako ironično! Pravzaprav je bil Satan tisti, ki je podlegel napačni želji in ni ostal zvest Jehovu. Trdi, da smo takšni kot on in da bomo v skušnjavi hitro zapustili Jehova. Mislil je celo, da bo skušnjavi popustil popoln Božji Sin! (Mat. 4:8, 9) Pa smo v tem boju res nemočni? Kje pa! Strinjamo se z apostolom Pavlom, ki je napisal: »Z vsem se lahko spoprimem zaradi njega, ki mi daje moč.« (Fil. 4:13)

5. Jehova je prepričan, da lahko v boju proti napačnim željam zmagamo. Kako to vemo?

⁵ Jehova pa je popolno nasprotje Satana. Prepričan je, da lahko v boju proti napačnim željam zmagamo. Kako to vemo? Ker je napovedal, da mu bo velika množica ljudi ostala zvesta in preživela veliko stisko. Pomisli, kaj to pomeni. Jehova, ki ne more lagati, pravi, da bo preživela velika množica, ne pa samo nekaj ljudi. Oblečeni bodo »v dolga bela oblačila«, kar pomeni, da bodo v Jehovovih očeh čisti. (Raz. 7:9, 13, 14) Jasno je, da nas Jehova nima za nemočne, ko se borimo proti napačnim željam.

6., 7. O čem še nas želi Satan prepričati?

⁶ Satanov cilj pa ni samo to, da bi se počutili nemočne. Želi nas prepričati, da je naša situacija brezupna – da je Jehova nad nami obupal že samo zato, ker se včasih v nas pojavi kakšna napačna želja. Pravzaprav pa je Satan tisti, ki je v brezupnem položaju. Jehova je zanj presodil, da si ne zasluži večnega življenja. (1. Mojz. 3:15; Raz. 20:10) Satan je brez dvoma zelo ljubosumen, ker v nasprotju z njim mi imamo upanje, da bomo živeli večno. Zato se zelo trudi, da bi nam to upanje vzel. Ampak naše okoliščine sploh niso podobne njegovim. Sveto pismo zagotavlja, da nam Jehova želi pomagati, da bi lahko živeli večno. »Ne želi, da bi bil kdo uničen, ampak želi, da bi se vsi pokesali.« (2. Pet. 3:9)

⁷ Če torej verjamemo, da v boju proti napačnim željam ne moremo uspeti, smo nasedli Satanu. To dejstvo nam lahko pomaga biti še bolj odločeni, da se mu postavimo po robu. (1. Pet. 5:8, 9)

VPLIV GREŠNOSTI

8. Kaj vse spada k temu, da smo grešni? (Psalm 51:5) (Glej tudi »Pojasnilo izraza«.)

⁸ Satan pa ni naš edini sovražnik. Tudi zaradi podedovanega greha imamo včasih občutek, da se nam ne bo uspelo boriti proti napačnim željam.a (Job 14:4; beri Psalm 51:5.)

9., 10. a) Kako sta se Adam in Eva počutila po tem, ko sta grešila? (Glej tudi sliko.) b) Kako grešnost vpliva na nas?

⁹ Razmisli, kako je greh vplival na Adama in Evo. Potem ko sta bila neposlušna, sta se skrila in skušala zakriti svoje telo. Zaradi greha sta čutila krivdo, zaskrbljenost, negotovost in sramoto. Bilo je tako, kot bi bila zaklenjena v hiši, ki ima samo štiri sobe. Lahko sta se premikala iz sobe v sobo, ampak nista mogla pobegniti iz hiše. Nista mogla uiti svoji grešnosti.

¹⁰ Seveda pa je naša situacija nekoliko drugačna od njune. Za Adama in Evo odkupnina ne velja, nam pa omogoča, da so nam odpuščeni grehi in da imamo čisto vest. (1. Kor. 6:11) Kljub temu smo podedovali grešnost, zato ni nič čudnega, da se tudi mi borimo z občutki krivde, zaskrbljenosti, negotovosti in sramu. V Svetem pismu piše, da greh še vedno močno vpliva na človeštvo, tudi na »tiste, ki niso zagrešili enakega prestopka kakor Adam«. (Rim. 5:14) Ne glede na to, kako črna izgleda situacija, ni treba, da se počutimo nemočne ali brez upanja. Takšna negativna čustva lahko premagamo. Kako pa?

11. Kaj naj bi naredili takrat, ko se počutimo nemočne, in zakaj? (Rimljanom 6:12)

¹¹ Včasih se počutimo nemočne, kot bi nam grešnost šepetala na uho, da nam ne bo uspelo. Ne poslušaj je! Zakaj ne? Sveto pismo uči, da ni treba, da nam greh še naprej kraljuje. (Beri Rimljanom 6:12.) To pomeni, da se lahko odločimo, da napačnim željam ne bomo podlegli. (Gal. 5:16) Jehova je prepričan, da nam bo uspelo, drugače tega od nas ne bi pričakoval. (5. Mojz. 30:11–14; Rim. 6:6; 1. Tes. 4:3) Očitno je, da v tem boju nismo nemočni.

12. Kaj naj bi naredili, ko se nam zdi, da smo v brezupni situaciji, in zakaj?

¹² Podobno nam lahko grešnost prišepne, da za nas ni nobenega upanja že samo zato, ker imamo napačne želje. Tudi tokrat je ne poslušaj! Zakaj? Ker Sveto pismo uči, da Jehova razume, da smo grešni. (Ps. 103:13, 14) »Ve vse« o nas, tudi to, kako podedovani greh vpliva na naša napačna nagnjenja. (1. Jan. 3:19, 20) Vse dokler jim ne popustimo, nas ima Jehova za pravične. Zakaj smo lahko o tem prepričani?

13., 14. Ali napačne želje že same po sebi pomenijo, da nam je spodletelo? Pojasni.

¹³ Iz Svetega pisma izvemo, da obstaja velika razlika med napačnimi željami, na katere ne moremo vedno vplivati, in napačnim ravnanjem, na katerega lahko vplivamo. Na primer, nekateri korintski kristjani v prvem stoletju so bili v preteklosti homoseksualci. Pavel je napisal: »Taki ste nekateri bili.« Ali to pomeni, da se jim nikoli več niso pojavile napačne želje? To ne bi bilo realno, ker so takšne želje ponavadi globoko zakoreninjene. Vseeno so se kristjani obvladali in niso ravnali v skladu s svojimi željami. Zato so bili Jehovu sprejemljivi in jih je »razglasil za pravične«. (1. Kor. 6:9–11) Enako lahko velja zate.

¹⁴ Ne glede na to, s kakšnimi napačnimi željami se boriš, se jim lahko upreš. To ne pomeni, da se ti nikoli več ne bodo pojavile. Vseeno se lahko obvladaš in ne ubogaš »svojega telesa in misli«. (Efež. 2:3) Kako ti lahko to uspe?

KAKO LAHKO ZMAGAŠ

15. Zakaj moramo biti pošteni do sebe?

¹⁵ Da bi zmagal v boju proti napačnim željam, si moraš svoje slabosti iskreno priznati. Pazi, da se ne bi zavajal »z napačnim razmišljanjem«. (Jak. 1:22) Lahko bi na primer zmanjševal resnost problema z izgovori, kot sta: »Saj drugi pijejo več kot jaz« in »Ne bi gledal pornografije, če bi mi žena izkazovala več naklonjenosti«. Če bi tako razmišljal, bi se težje upiral skušnjavi. Zato niti v svojih mislih ne išči izgovorov za napačno ravnanje niti ne skušaj zvaliti krivde na druge. Odgovornost za svoja dejanja nosiš ti! (Gal. 6:7)

16. Kaj ti bo pomagalo, da boš še bolj odločen delati to, kar je prav?

¹⁶ To, da si iskren sam s sabo, pa ni dovolj. Biti moraš tudi odločen, da skušnjavi ne boš popustil. (1. Kor. 9:26, 27; 1. Tes. 4:4; 1. Pet. 1:15, 16) Ugotovi, na katerih področjih si najbolj ranljiv in kdaj. Na primer, ali se skušnjavi težje upiraš, ko si utrujen ali pozno zvečer? Pripravi se in v mislih vadi, kako se boš odzval. To je najboljše narediti, preden se znajdeš v skušnjavi. (Preg. 22:3)

17. Kaj se lahko naučiš od Jožefa? (1. Mojzesova 39:7–9) (Glej tudi sliki.)

¹⁷ Razmisli, kako se je Jožef odzval, ko ga je Potifarjeva žena skušala zapeljati. Takoj in odločno jo je zavrnil. (Beri 1. Mojzesova 39:7–9.) Kaj se iz tega naučimo? Jožef je imel pravilen pogled na nemoralo, še preden se je znašel v tej situaciji. Podobno moraš biti tudi ti odločen narediti to, kar je prav, še preden prideš v skušnjavo. Tako boš lažje ostal zvest Jehovu.

»PREISKUJTE SE«

18. Kaj še ti lahko pomaga v boju proti napačnim željam? (2. Korinčanom 13:5)

¹⁸ Da bi v boju proti napačnim željam zmagal, se moraš redno preiskovati. (Beri 2. Korinčanom 13:5.) Vsake toliko časa preišči svoje razmišljanje in ravnanje in naredi potrebne prilagoditve. Tudi če si se skušnjavi uspešno uprl, se vprašaj: Kako hitro sem rekel ne? Če ugotoviš, da si se obotavljal, ne bodi prestrog s sabo. Raje razmisli, kako lahko izboljšaš svoj odziv. Lahko se na primer vprašaš: Kaj lahko naredim, da bi hitreje zavrnil napačne misli? Ali mi izbira razvedrila otežuje moj boj? Ali takoj pogledam stran, ko se pojavi kak nemoralen prizor? Ali se zavedam, da so Jehovova merila najboljša, tudi če se moram res potruditi, da se obvladam? (Ps. 101:3)

19. Kako ti lahko na videz majhne nespametne odločitve otežijo boj proti napačnim željam?

¹⁹ Medtem ko se preiskuješ, pazi, da ne boš opravičeval svojega napačnega ravnanja. V Svetem pismu piše: »Srce je bolj zahrbtno od česar koli drugega in je v obupu pripravljeno narediti vse.« (Jer. 17:9) Jezus pa je rekel, da iz srca prihaja »hudobno razmišljanje«. (Mat. 15:19) Mogoče je kdo v preteklosti gledal pornografijo. Čez čas bi lahko začel razmišljati, da ni nevarno, če gleda prizore, ki v njem vzbudijo nemoralne želje, vse dokler prizori sami po sebi niso pornografski. Ali pa bi se prepričeval, da ni nič narobe, če fantazira o neprimernih željah, vse dokler teh želj ne uresniči. Zahrbtno srce tega posameznika v nekem smislu že razmišlja, kako bi zadovoljilo »telesne želje«. (Rim. 13:14) Kaj lahko narediš, da se ne bi ujel v takšno past? Ogibaj se že majhnih nespametnih odločitev, ki bi te lahko pripeljale do napačnega ravnanja.b Zavrni tudi »hudobno razmišljanje« v obliki izgovorov.

20. Kaj nas čaka v prihodnosti in na čigavo pomoč lahko že danes računamo?

²⁰ Ta članek nas je naučil, da se lahko z Jehovovo pomočjo upremo vsaki skušnjavi. Ker je z nami usmiljen, imamo tudi upanje na večno življenje v novem svetu. Kakšno olajšanje bo služiti Jehovu s čistimi mislimi in srcem! Do takrat pa ne pozabi, da v boju proti napačnim željam nisi nemočen niti brez upanja. Z Jehovovo pomočjo lahko zmagaš!