Ali veš?

Kaj so duhovniki v templju v prvem stoletju naredili s krvjo živali, ki so jih darovali na oltarju?

VSAKO leto so duhovniki v Izraelu na oltarju v templju žrtvovali na tisoče živalskih žrtev. Po besedah judovskega zgodovinarja Jožefa iz prvega stoletja so med pasho žrtvovali več kot 250.000 ovnov. Zato je po oltarju tekla velika količina krvi. (3. Mojz. 1:10, 11; 4. Mojz. 28:16, 19) Kaj so z vso to krvjo naredili?

Arheologi so v Herodovem templju odkrili obsežen drenažni sistem, ki se je uporabljal do uničenja leta 70 n. št. Ta sistem je omogočal, da je kri odtekla s tempeljskega griča.

Razmislimo o dveh značilnostih tega drenažnega sistema.

• Luknji ob vznožju oltarja: Opis drenažnega sistema najdemo v Mišni, zbirki judovskih ustnih izročil, ki je bila napisana nekje v začetku tretjega stoletja n. št. Tam piše: »Na jugozahodnem vogalu oltarja sta bili dve luknji. [...] Tja je tekla kri, ki so jo izlili ob vznožje zahodnega in južnega dela oltarja. Kri z oltarja in voda, s katero so čistili oltar, sta nato skozi luknji po kanalu odtekli v Kidronsko dolino.«

  Opis »lukenj« blizu oltarja je v skladu s tem, kar so odkrili arheologi. Knjiga The Cambridge History of Judaism potrjuje odkritje »obsežnega drenažnega sistema« blizu templja. V njej piše: »Verjetno je preko tega sistema odtekala voda, pomešana s krvjo žrtev, ki je tekla s tempeljskega griča.«

• Zadostna količina vode: Duhovniki so potrebovali veliko vode, da so poskrbeli za čistočo vznožja oltarja in drenažnega kanala. Zato so imeli vedno dostop do zaloge vode iz mesta. Ta voda je prišla do oltarja s pomočjo kanalov, akvaduktov, cistern in bazenov. Arheolog Joseph Patrich je rekel: »Tak napreden sistem oskrbovanja z vodo, čiščenja in drenaže templja je bil v tistem času nekaj posebnega.«