Voljno so se dali na razpolago – v Ekvadorju
NEKI mladi brat iz Italije je bil pod pritiskom. Pravkar je končal srednjo šolo, in to z najboljšimi ocenami v razredu, zato so ga sorodniki in učitelji prepričevali, naj se vpiše na fakulteto. Toda Bruno se je nekaj let pred tem posvetil Jehovu in mu obljubil, da bo dajal njegovo voljo na prvo mesto v svojem življenju. Kako se je odločil? Takole pojasnjuje: »Jehovu sem v molitvi povedal, da bom živel v skladu s svojo posvetitvijo in v življenju dajal prednost njemu. Iskreno pa sem mu tudi priznal, da v njegovi službi ne bi rad imel dolgočasnega življenja, ampak razgibano, polno dejavnosti.«
Nekaj let pozneje se je Bruno že znašel v Ekvadorju v Južni Ameriki. Takole pravi: »Jehova je na mojo molitev odgovoril veliko bolje, kot sem pričakoval.« Ko je prišel v Ekvador, je na svoje presenečenje tam srečal še mnoge druge odrasle mlade, ki so se ravno tako preselili tja, da bi Jehovu povečano služili.
MLADI, KI SO PREIZKUSILI JEHOVA
Bruno je enako kakor tisoče drugih mladih po svetu sprejel Jehovovo povabilo: »Preizkusite me, prosim, [. . .] ali vam ne bom odprl nebesnih zapornic in na vas izlil blagoslova do preobilja.« (Mal. 3:10) Iz ljubezni do Jehova so se odločili preizkusiti Boga, tako da so voljno dali na razpolago svoj čas, energijo in sredstva, da bi podprli njegovo delo v deželi, v kateri je večja potreba po kraljestvenih oznanjevalcih.
Ko ti voljni delavci prispejo na svojo novo dodelitev, se kmalu na lastne oči prepričajo, da je »žetev [. . .] velika, delavcev pa malo«. (Mat. 9:37) Jaqueline iz Nemčije je na primer ekvadorski podružnici navdušeno pisala: »V Ekvadorju služim komaj dobri dve leti, pa imam že 13 biblijskih poukov in štirje moji biblijski učenci redno obiskujejo shode. Ali ni to čudovito?« Chantal iz Kanade pripoveduje: »Leta 2008 sem se preselila na področje ob ekvadorski obali, kjer je bila samo ena občina. Zdaj so tu tri občine in več kot 30 pionirjev. Nič ni lepšega, kot videti toliko novih, ki duhovno napredujejo!« Dodaja še: »Pred kratkim sem se preselila v eno od mest v Andih, ki leži na nadmorski višini 2743 metrov. Mesto ima več kot 75.000 prebivalcev, toda samo eno občino. Področje je izjemno plodno! Na oznanjevanju zelo uživam.«
IZZIVI
Seveda pa služenje v drugi deželi s seboj prinaša tudi precejšnje izzive. Pravzaprav so nekateri mladi naleteli na ovire, še preden so se preselili. Kayla iz Združenih držav Amerike pravi: »Nekateri bratje in sestre iz domače občine so mi s svojimi negativnimi pripombami že kar jemali voljo, pa čeprav niso mislili nič slabega. Niso razumeli, zakaj se želim preseliti v tujino, da bi tam pionirala. Zaradi tega sem se včasih spraševala, ali bi bila takšna odločitev sploh prava.« Kljub temu se je Kayla odločila za selitev. Sama pove: »Veliko sem molila k Jehovu in se pogovarjala z zrelimi brati in sestrami, in to mi je pomagalo uvideti, da Jehova blagoslavlja voljnega duha.«
Za mnoge je ovira naučiti se novega jezika. Siobhan iz Irske se spominja: »To, da se nisem mogla izražati, me je bremenilo. Morala sem se naučiti biti potrpežljiva, se marljivo učiti jezika in se znati nasmejati svojim napakam.« Anna iz Estonije dodaja: »Navaditi se na tropsko vročino, veliko prahu in na življenje brez tople prhe ni bilo nič v primerjavi z učenjem španščine. Včasih sem bila že na tem, da bi kar odnehala. Naučiti sem se morala pri sebi videti predvsem svoj napredek, ne pa napake.«
Izziv, ki ga ne gre spregledati, je domotožje. Jonathan iz Združenih držav Amerike priznava: »Kmalu po prihodu me je zajelo malodušje, ker sem bil daleč stran od svojih prijateljev in družine. Toda te občutke sem premagal tako, da sem se še bolj posvetil osebnemu preučevanju Biblije in oznanjevanju. In ni minilo dolgo, ko so me spodbudna doživetja, ki sem jih imel na oznanjevanju, in nova prijateljstva, ki sem jih spletel v občini, spet navdala z veseljem.«
Nadaljnji izziv so življenjske razmere. Te ponavadi niso take, kakršnih si vajen doma. Beau iz Kanade pripoveduje: »Doma se ti zdijo stvari, kot sta elektrika in tekoča voda, nekaj samo po sebi umevnega. Toda tukaj te stvari zdaj so, zdaj jih ni.« V mnogih deželah v razvoju so prav tako nekaj običajnega revščina, neudobna transportna sredstva in nepismenost. Ines iz Avstrije se s takšnimi razmerami spoprijema tako, da se osredotoča na pozitivne lastnosti domačinov. »So zelo gostoljubni, blagi, pripravljeni pomagati in ponižni,« pravi. »Predvsem pa imajo veliko željo, da bi izvedeli več o Bogu.«
»BLAGOSLOV DO PREOBILJA«
Resda so ti mladi, ki služijo v Ekvadorju, marsikaj žrtvovali, vendar spoznavajo, da jim Jehova daje »neizmerno več od vsega tega«, kar so kdaj pričakovali. (Efež. 3:20) Prepričani so, da je nanje »izlil blagoslova do preobilja«. (Mal. 3:10) V nadaljevanju poglejmo, kaj menijo o svojem služenju:
Bruno: »Svoje služenje v Ekvadorju sem začel v mikavni Amazoniji. Pozneje sem pomagal pri širitvi ekvadorskih podružničnih prostorov. Zdaj pa delam v Betelu. Ko sem bil še v Italiji, sem se odločil, da bom v življenju dajal prednost Jehovu, in On mi je zares izpolnil željo po vznemirljivem, razgibanem življenju v njegovi službi.«
Beau: »Ker lahko v Ekvadorju posvetim ves svoj čas duhovnim dejavnostim, sem se še bolj zbližal z Jehovom. Poleg tega imam priložnost, da si lahko ogledujem zanimive nove kraje – nekaj, kar sem si že od nekdaj želel.«
Anna: »Nikoli si nisem mislila, da bom lahko kdaj, glede na to, da sem samska, živela misijonarsko življenje. Zdaj pa vem, da to je mogoče. Zelo srečna sem, ker me je Jehova blagoslovil, da lahko pridobivam učence, gradim kraljestvene dvorane in sklepam nova prijateljstva.«
Elke: »Doma, v Avstriji, sem v molitvi pogosto prosila Jehova za vsaj en biblijski pouk. Tukaj pa jih imam 15! Ko gledam srečne obraze biblijskih učencev, ki duhovno napredujejo, me to navdaja z velikim zadovoljstvom.«
Joel: »Priti v neznan kraj, da bi tam služil Jehovu, je res izjemna izkušnja. Naučiš se veliko bolj zanašati nanj, in res je lepo, ko vidiš, kako On blagoslavlja tvoj trud! Prišel sem iz Združenih držav Amerike in v prvem letu mojega bivanja v Ekvadorju je skupinica, v kateri služim, zrasla s 6 na 21 oznanjevalcev. Na spominski slovesnosti je bilo 110 navzočih.«
KAJ PA TI?
Dragi mladi brat ali sestra! Ali ti okoliščine dovoljujejo služiti tam, kjer potrebujejo več kraljestvenih oznanjevalcev, bodisi v domači deželi ali v tujini? Seveda je za tako veliko odločitev treba skrbno načrtovati. Predvsem pa je za takšen korak potrebna močna ljubezen do Jehova in bližnjega. Če imaš takšno ljubezen pa tudi možnosti, da bi se preselil kam drugam, glede tega iskreno moli k Jehovu. Prav tako se o svoji želji pogovori s svojimi krščanskimi starši in starešinami v občini. Morda boš tudi ti ugotovil, da bi lahko imel svoj delež pri tej vznemirljivi obliki svete službe, ki prinaša veliko zadovoljstva.
[Poudarjeno besedilo na strani 3]
»Veliko sem molila k Jehovu in se pogovarjala z zrelimi brati in sestrami, in to mi je pomagalo uvideti, da Jehova blagoslavlja voljnega duha.« (Kayla iz Združenih držav Amerike)
[Okvir/slika na strani 6]
Kako se pripraviti na služenje drugje
• Pridobi si dobre navade osebnega preučevanja.
• Preuči Stražni stolp, 15. december 2009, strani 4–7.
• Pogovori se s kom, ki je služil ali še služi v tujini.
• Pozanimaj se o kulturi in zgodovini dežele.
• Nauči se nekaj osnov jezika, ki ga tam govorijo.
[Okvir/slika na strani 6]
Nekateri, ki služijo v tujini, se preživljajo tako, da . . .
• . . . nekaj mesecev vsako leto delajo v deželi, iz katere prihajajo.
• . . . dajo svojo hišo oziroma stanovanje v najem.
• . . . dajo svoj posel v upravljanje komu drugemu.
• . . . opravljajo delo po internetu.
[Slike na straneh 4, 5]
1 Jaqueline iz Nemčije
2 Bruno iz Italije
3 Beau iz Kanade
4 Siobhan iz Irske
5 Joel iz ZDA
6 Jonathan iz ZDA
7 Anna iz Estonije
8 Elke iz Avstrije
9 Chantal iz Kanade
10 Ines iz Avstrije