Ali Sveto pismo obsoja igranje na srečo?

PRILJUBLJENI filmi in televizijske oddaje pogosto prikazujejo igre na srečo, še posebej v igralnicah, kot razvedrilo lepih, bogatih in uglajenih ljudi. Gledalci seveda običajno vedo, da je ta svet igralništva zgolj plod domišljije.

V resničnem svetu pa se za pozornost igralcev iger na srečo poleg igralnic potegujejo tudi loterijske srečke, športne stave in spletno hazardiranje. Kot piše v knjigi Internet Gambling, je igranje na srečo »pravzaprav splošno razširjena pregreha, katere vpliv se širi kakor gozdni požar«. Televizija in splet denimo predstavljata poker kot osrednji šport. V nekem časopisu piše, da se je v Združenih državah Amerike po ocenah strokovnjakov v zadnjih 18 mesecih število igralcev pokra podvojilo.

Igranje na srečo je definirano kot stava denarja z negotovim izidom. Mnogi ljudje menijo, da z igranjem na srečo ni nič narobe, vse dokler ima človek denar in dokler z igranjem ni zasvojen. Pravzaprav New Catholic Encyclopedia pravi, da igranje na srečo »ni nekaj grešnega, razen če človeku preprečuje, da bi izpolnjeval svoje dolžnosti«. Vendar ne navaja nobenega svetopisemskega odlomka, ki bi podpiral to trditev. Kako naj bi potem kristjan gledal na igranje na srečo? Ali ga Sveto pismo opravičuje ali obsoja?

Treba je omeniti, da Sveto pismo iger na srečo ne omenja neposredno. Toda to še ne pomeni, da nam glede tega ne daje nobenih smernic. Sveto pismo ne vsebuje navodil za prav vsak naš korak ali okoliščino, v kateri bi se lahko znašli, ampak nas spodbuja: »Doumevajte, kaj je Jehovova volja.« (Efežanom 5:17) Biblicist E. W. Bullinger pravi, da grška beseda, ki je prevedena z »doumevati«, pomeni, da človek s pomočjo »umske dejavnosti oziroma znanja, ki si ga je pridobil z globokim premišljevanjem,« zbere ključne misli o neki temi. Kristjan lahko torej ugotovi, kakšna je Božja volja glede iger na srečo, tako, da zbere biblijska načela o tej temi in razmišlja o njih. Medtem ko boste brali svetopisemske vrstice, navedene v razpravi v nadaljevanju, se lahko vprašate: »Ali je igranje na srečo v skladu s to vrstico? Kako na igre na srečo gleda Bog, kot to lahko spoznamo iz Svetega pisma?«

Nevarnost, da bi se zanašali na srečo

Ker je pri hazardiranju uspeh negotov, ima pri tem veliko vlogo zanašanje na srečo (skrivnostno silo, ki naj bi nadzorovala naključne dogodke), še posebej kadar človek stavi denar. Pri loterijskih srečkah je denimo treba izbrati srečno številko; vraževerni igralci mah-jonga med igranjem ne smejo izgovarjati nekaterih besed; v kocke pa je treba pred metanjem pihniti. Zakaj? Hazarderji pogosto verjamejo, da bo sreča zagotovo oziroma vsaj malo vplivala na izid.

Ali je to, da se človek zanaša na srečo, zgolj neškodljiva zabava? Nekateri ljudje v starodavnem Izraelu so bili takšnega mnenja. Verjeli so, da jim sreča lahko prinese blaginjo. Kako pa je na to gledal Bog Jehova? Po svojem preroku Izaiju jim je rekel: »Toda vi zapuščate Jehova, pozabljate na mojo sveto goro, pripravljate mizo bogu sreče in točite mešano vino bogu usode.« (Izaija 65:11) To, da človek verjame v srečo, je za Boga malikovanje in ni združljivo s pravim čaščenjem. Posameznik s tem pokaže, da verjame v izmišljeno silo, ne pa v pravega Boga. Nobenega razloga ni za prepričanje, da je Bog glede tega spremenil svoje stališče.

Od kod denar za dobitek

Hazarderji pogosto ne razmišljajo o tem, od kod pride denar za dobitek, ki si ga prizadevajo dobiti, pa naj gre za stave po internetu, loterijske srečke, športne napovedi oziroma igranje v igralnici. Igranje na srečo se razlikuje od običajne kupčije oziroma nakupa v tem, da želi igralec dobiti denar, ki so ga izgubili drugi igralci.a V kanadskem Centru za odvisnost in duševno zdravje pravijo: »Na vsakega milijonarja, ki obogati zaradi dobitka na loteriji, pride milijon ljudi, ki so izgubili svoj denar!« Katera svetopisemska načela lahko kristjanu pomagajo spoznati, kako na to gleda Bog?

Zadnja od desetih zapovedi, ki jih je Bog dal Izraelcem, se glasi: »Ne poželi hiše svojega bližnjega. Ne poželi žene svojega bližnjega, ne njegovega sužnja ne njegove sužnje ne njegovega bika ne njegovega osla ne ničesar drugega, kar pripada tvojemu bližnjemu.« (2. Mojzesova 20:17) To, da si je človek poželel stvari svojega bližnjega – njegovo imetje, bogastvo in denar – se je štelo med tako resne grehe, kakor da bi si poželel njegovo ženo. Stoletja kasneje je apostol Pavel ponovil to zapoved kristjanom: »Ne poželi tega, kar pripada drugemu.« (Rimljanom 7:7) Mar ne bi kristjan s tem, da bi si prizadeval dobiti, kar je kdo drug izgubil, pokazal lakomnosti?

»Najsi da to priznajo [večina igralcev na srečo] ali ne,« piše kolumnist J. Phillip Vogel, »pred vsako igro na skrivaj sanjarijo o tem, da bi jim njihov vložek (kakršen koli že je, četudi samo nekaj dolarjev) prinesel velik dobitek.« Sanjarijo o tem, da bi na hitro in brez truda postali uspešni oziroma bogati. Takšno ravnanje je v očitnem nasprotju s svetopisemskim nasvetom, naj kristjan »krepko poprime za delo, naj dela dobro s svojimi rokami, da bo imel kaj podeliti tistemu, ki je v potrebi«. (Efežanom 4:28) Apostol Pavel izrecno pravi: »Kdor noče delati, naj tudi ne jé.« Nato dodaja, naj kristjani »jedo hrano, ki so si jo sami zaslužili«. (2. Tesaloničanom 3:10, 12) Toda ali ni tudi igranje na srečo delo?

Čeprav igranje na srečo utegne biti čustveno napeta igra, je vsak priigran denar dobljen, ne pa zaslužen oziroma ni plačilo za opravljeno delo ali storitev. Igranje na srečo je igra, pri kateri ljudje stavijo denar kljub majhni verjetnosti, da bodo uspešni, njen izid je močno odvisen od naključja in temelji na upanju, da se bodo stvari prej ali slej dobro iztekle. Skratka, igralec skuša veliko dobiti, pa nič vložiti. Vendar Sveto pismo prave kristjane opominja, naj zaslužijo denar s poštenim delom. »Za človeka ni nič boljšega, kakor da jé in pije ter pusti svoji duši uživati v dobrem zaradi svojega truda,« je napisal modri kralj Salomon. Nato je še dodal, da je »to iz roke pravega Boga«. (Pridigar 2:24) Res, Božji služabniki si ne zidajo gradov v oblakih oziroma ne iščejo bližnjic, ampak so prepričani, da so sreča in blagoslovi odvisni od Boga.

Pazimo, da se ne bi ujeli v »zanko«

Hazarder bi moral – četudi bi mu kljub majhni verjetnosti uspelo priigrati denar – razmisliti o daljnosežnih učinkih igranja na srečo, ne pa samo o trenutnem vznemirjenju ob dobitku. »Dediščina, ki se na začetku pridobi s pohlepom,« piše v Pregovorih 20:21, »na koncu ne bo blagoslovljena.« Mnogi, ki so zadeli na loteriji oziroma so bili uspešni pri drugih igrah na srečo, so na svojo žalost spoznali, da jih pridobljeno bogastvo ni osrečilo. Veliko boljše je upoštevati svetopisemski nasvet, naj ne opiramo svojega upanja na »negotovo bogastvo, temveč na Boga, ki nas nam v užitek bogato oskrbuje z vsem«. (1. Timoteju 6:17)

Igranje na srečo ima, poleg tega da človek lahko dobi ali izgubi denar, še eno, veliko temnejšo plat. »Tisti, ki so se odločili obogateti, pa padejo v skušnjavo in se ujamejo v zanko ter v mnoge nespametne in škodljive želje, ki ljudi pogrezajo v pokončanje in propad,« pravi Božja Beseda. (1. Timoteju 6:9) Zanko ponavadi nastavijo zato, da bi vanjo ujeli žrtev. Nešteto ljudi, ki so bili odločeni, da bodo stavili samo malo denarja oziroma da se bodo samo nekajkrat poskusili v igrah na srečo, se je ujelo v zanko in se nikakor ne morejo rešiti zasvojenosti. Ta pa jim je uničila kariero, zadala bolečino njihovim bližnjim ali razdrla družino.

Ali zdaj, ko smo pregledali številne svetopisemske vrstice, ki se nanašajo na igranje na srečo, razumete, kako nanj gleda Bog? Apostol Pavel je sokristjanom prigovarjal: »Ne oblikujte se več po tej stvarnosti, temveč se preobrazite s prenavljanjem svojega uma, da bi ugotovili, kaj je Božja volja – kaj je dobro, sprejemljivo in popolno.« (Rimljanom 12:2) Kristjana bi moralo v življenju voditi to, kar je všeč Bogu, ne pa priljubljeno mnenje ljudi. Jehova, ki je »srečen Bog«, želi, da bi uživali življenje brez grenkih posledic, ki jih prinaša igranje na srečo. (1. Timoteju 1:11)

[Podčrtna opomba]

[Poudarjeno besedilo na strani 14]

Božji služabniki služijo denar s poštenim delom.

[Okvir na strani 13]

Vznemirjenje ob dobitku

Ali se lahko človek igranja na srečo hitro navadi oziroma postane od njega odvisen? Doktor Hans Breiter je po opravljeni raziskavi o tem, kako se hazarder odzove, ko dobi oziroma izgubi denar, napisal, da je »poskus, ki je simuliral igranje na srečo, pokazal, da denarna nagrada v možganih hazarderja sproži zelo podoben odziv, kot ga lahko opazimo pri zasvojencu s kokainom, ko dobi svoj odmerek«.

[Slika na strani 13]

Čigav denar želi dobiti hazarder?