Bralci sprašujejo

Zakaj Jehovove priče ne sodelujejo v vojnah?

Jehovove priče ne glede na to, kje živijo, ne sodelujejo niti v vojnah med narodi niti v spopadih med vojskami istega naroda. »Jehovove priče ostajajo v času vojne povsem nevtralni,« so pred pol stoletja zapisali v Australian Encyclopædia.

Jehovove priče se ne vpletajo v vojne predvsem zato, ker bi to bilo v nasprotju z njihovo krščansko vestjo. Svojo vest so si izoblikovali po zapovedih in zgledu Gospoda Jezusa Kristusa. On je naročil svojim sledilcem, naj ljubijo bližnjega. Zapovedal jim je tudi: »Ljubite svoje sovražnike, delajte dobro tistim, ki vas sovražijo.« (Luka 6:27; Matej 22:39) Ko ga je eden od njegovih učencev skušal braniti z mečem, mu je dejal: »Spravi svoj meč na njegovo mesto. Vsi namreč, ki za meč primejo, bodo z mečem tudi pokončani.« (Matej 26:52) Jezus je tako z besedami in dejanji pokazal, da se njegovi sledilci ne smejo vojskovati.

Drug razlog, zakaj Jehovove priče ne sodelujejo v vojnah, je ta, da sestavljajo vsesvetovno skupnost vernikov. Ker bi v vojni potemtakem stal brat proti bratu, bi to bila očitna kršitev Jezusove zapovedi, naj med njegovimi sledilci vlada ljubezen. (Janez 13:35)

Ljubezen, ki jo vodita omenjeni načeli, za Jehovove priče ni samo teorija. Kot zgled preglejmo, kako so ravnali med drugo svetovno vojno, v letih 1939–1945. V Združenih državah Amerike je bilo več kot 4300 Jehovovih prič po zveznih zaporih, ker niso hoteli opravljati vojaške službe. V Veliki Britaniji je bilo čez 1500 Prič, med njimi tudi več kot 300 žensk, zaprtih, ker so odklonili opravljanje vojnih obveznosti. V nacistični Nemčiji je bilo po državnem odloku usmrčenih več kot 270 Prič, ker niso hoteli prijeti za orožje. Pod nacističnim režimom je bilo čez 10.000 Prič v zaporih ali v koncentracijskih taboriščih. Tudi Jehovove priče na Japonskem so strašno trpeli. Kdor koli je izgubil koga od ljubljenih na bojiščih druge svetovne vojne – ali katere koli od kasnejših vojn – je lahko prepričan, da nihče od Jehovovih prič ni kriv za smrt te osebe.

Stališče Jehovovih prič do vojne je lepo izraženo v poslednjih besedah Wolfganga Kusserowa. Tega 20-letnega Nemca so nacisti leta 1942 obglavili, ker ni hotel na bojišče. (Izaija 2:4) Pred vojaškim sodiščem je izjavil: »Vzgojen sem bil kot Jehovova priča, po Božji besedi, zapisani v Svetem pismu. Največja in najsvetejša zapoved, ki jo je Bog dal človeštvu, je: ‚Ljubi svojega Boga bolj kot vse drugo in svojega bližnjega kakor samega sebe.‘ Druge zapovedi pravijo: ‚Ne ubijaj.‘ Ali je naš Stvarnik dal vse to zapisati drevesom?« (Marko 12:29–31; 2. Mojzesova 20:13)

Jehovove priče so prepričani, da bo samo Jehova, vsemogočni Bog, prinesel trajni mir na zemljo. Od njega pričakujejo, da bo izpolnil svojo obljubo, da bo končal »vojne do konca zemlje«. (Psalm 46:10, SSP [46:9, AC])