Watchtowerjeva SPLETNA KNJIŽNICA
Watchtowerjeva
SPLETNA KNJIŽNICA
Slovenščina
  • SVETO PISMO
  • PUBLIKACIJE
  • SHODI
  • w08 1. 7. str. 21
  • Ali ste vedeli?

Za ta izbor ni na voljo nobenega videoposnetka.

Žal je pri nalaganju videoposnetka prišlo do napake.

  • Ali ste vedeli?
  • Stražni stolp oznanja Jehovovo kraljestvo 2008
Stražni stolp oznanja Jehovovo kraljestvo 2008
w08 1. 7. str. 21

Ali ste vedeli?

Ali je apostol Pavel v Efežanom 2:11–15 mislil na dobesedno pregrado, ko je govoril o zidu, ki je ločeval Jude od Nejudov?

Apostol Pavel je v pismu Efežanom primerjal Izraelce in »tujce«. Rekel je, da je bil med tema skupinama »zid, ki ju je ločeval«. (Efežanom 2:11–15) V mislih je imel »Postavo zapovedi«, dano po Mojzesu, toda beseda »zid« je bralce tega pisma morda spomnila na kamnito pregrado, ki je dejansko obstajala.

V prvem stoletju n. št. je bilo v Jehovovem templju v Jeruzalemu veliko dvorišč z omejenim dostopom. Na Dvor Nejudov je lahko vstopil vsakdo, toda na tempeljska dvorišča so smeli samo Judje in spreobrnjenci. Ta dvorišča je ločeval Soreg, to je bila lepo izdelana kamnita ograja, visoka nekako 1,3 metra. Zato da Nejudje ne bi vstopili v svete predele, so bili po poročanju judovskega zgodovinarja Jožefa Flavija na pregradi napisi v grščini in latinščini, ki so opozarjali, naj ne prestopajo pregrade.

S tega ločevalnega zidu so v celoti odkrili en grški napis. Glasi se takole: »Noben tujec ne sme prestopiti pregrade in ograje okoli svetišča. Kdor koli bo zasačen, bo sam odgovarjal za svojo gotovo smrt.«

Pavel je, kot kaže, s Soregom ponazoril Postavino zavezo, ki je dolgo ločevala Jude od Nejudov. Postava je bila odpravljena z Jezusovo žrtveno smrtjo in tako se je »podrl vmesni zid«.

Zakaj se navadno omenja 12 izraelskih rodov, ko pa jih je bilo dejansko 13?

Izraelski rodovi so izhajali iz Jakobovih sinov. Jakob je bil očak, čigar ime je bilo spremenjeno v Izrael, in je imel 12 sinov: Rubena, Simeona, Levija, Juda, Dana, Neftalija, Gada, Aserja, Isaharja, Zebulona, Jožefa in Benjamina. (1. Mojzesova 29:32–30:24; 35:16–18) Po vsakem od teh sinov, razen po Jožefu, je bil poimenovan en rod. Namesto po Jožefu sta bila imenovana dva rodova po njegovih sinovih, Efraimu in Manaseju, ki sta postala poglavarja vsak svojega rodu. Tako je prišlo do tega, da je bilo v Izraelu 13 rodov. Zakaj potemtakem Biblija navadno govori o 12 rodovih?

Moški iz Levijevega rodu so bili med Izraelci določeni za služenje v Jehovovem shodnem šotoru in kasneje v templju. Zato jim ni bilo treba opravljati vojaške službe. Jehova je Mojzesu naročil: »Samo rodú Levijevega ne štej, tudi njih števila ne poizveduj med sinovi Izraelovimi; temuč postavi levite nad šatorom pričevanja ter nad vsemi pripravami njegovimi in nad vsem, kar pripada k njemu.« (4. Mojzesova 1:49, 50)

Leviti tudi niso dobili ozemlja v Obljubljeni deželi, temveč jim je bilo dodeljenih 48 mest, raztresenih po izraelskem ozemlju. (4. Mojzesova 18:20–24; Jozue 21:41)

Iz teh dveh razlogov Levijevega rodu navadno niso omenjali pri naštevanju rodov. Zato se je običajno navajalo 12 izraelskih rodov. (4. Mojzesova 1:1–15)

[Navedba vira slike na strani 21]

Archaeological Museum of Istanbul

    Publikacije v slovenščini (1970–2026)
    Odjava
    Prijava
    • Slovenščina
    • Deli
    • Nastavitve
    • Copyright © 2026 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Pogoji uporabe
    • Politika zasebnosti
    • Nastavitve zasebnosti
    • JW.ORG
    • Prijava
    Deli