Prav kmalu na svetu ne bo več vojn

MLAD britanski vojak Jim Prince je 24. decembra 1914 šel čez nikogaršnje ozemlje, da bi govoril z vojakom iz nemške pehote. »Jaz sem Sas. Ti si Anglosas. Zakaj se bojujeva?« ga je vprašal Nemec. Leta kasneje je Prince priznal: »Na to vpršanje še vedno ne znam odgovoriti.«

Vojaki britanske in nemške vojske so se v nekem nenavadnem tednu, leta 1914, zbratili, igrali so nogomet in si celo izmenjali božična darila. Seveda je to premirje bilo čisto neuradno. Generali niso želeli, da bi njihove enote odkrile, da »sovražnik« ni hudobna pošast kakor ga riše vojaška propaganda. Britanski vojak Albert Moren se je kasneje spominjal: »Če bi se premirje nadaljevalo še naslednji teden, bi bilo zelo težko zopet pričeti z vojno.«

To spontano premirje namiguje, da celo mnogi poklicni vojaki bolj hrepenijo po miru kakor po vojni. Večina vojakov, ki že pozna vojne grozote bi pritrdila španskemu pregovoru: »Naj gre v vojno tisti, ki ne ve, kaj je vojna.« Nedvomno bi svetovna javnomnenjska raziskava izvedena med glavnino prebivalstva odkrila, da ima pretežna večina raje mir kakor vojno. Toda kako bi se lahko iz te vsesplošne želje po miru rodil svet brez vojn?

Da bi lahko bila vojna odpravljena, se morajo spremeniti mnenja. V ustavi izobraževalne znanstvene in kulturološke organizacije pri Združenih narodih piše: »Ker se vojna rodi v mislih ljudi, se mora tudi obramba miru oblikovati v mislih ljudi.« Sedanja družba, kjer sta tako razširjena nezaupanje in sovraštvo, pa postaja nasilnejša in ne miroljubnejša.

Vseeno pa je Bog obljubil, da bo nekega dne vtisnil mir v misli pravicoljubnih ljudi. Po svojem preroku Izaiju pravi: »In on bo sodil med narodi in pravico izvršil mnogim ljudstvom. In pokujejo meče svoje v lemeže in sulice svoje v srpe; narod ne dvigne meča nad narod, in več se ne bodo učili bojevati.« (Izaija 2:4)

Pospeševati mir v mislih

Se lahko mišljenje tako zelo spremeni? Bodo ljudje sploh kdaj raje ščitili mir kakor pa poveličevali vojno? Razmislimo o zgledu Wolfganga Kusserowa. Nacisti so tega dvajsetletnega Nemca leta 1942 obglavili, ker ,se ni učil bojevati‘. Zakaj si je izbral smrt? V pisni izjavi je navedel ti svetopisemski načeli: »ljubi bližnjega svojega kakor samega sebe,« in, »vsi, ki primejo za meč, z mečem poginejo« (Matevž 22:39; 26:52) Nato je odločno vprašal: »Ali je naš Stvarnik dal vse to zapisati drevesom?«

Božja beseda, zapisana v Bibliji, ki je »silovita« (Jubilejni prevod), je to mlado Jehovovo Pričo navedla, da je težila k miru, ne glede na posledice (Hebrejcem 4:12; 1. Peter 3:11). Wolfgang Kusserow pa ni bil edini, ki si je prizadeval za mirom. J. S. Conway v knjigi The Nazi Persecution of the Churches 1933-45 (Nacistično preganjanje cerkva 1933—45) citira uradne nacistične arhive, ki izpričujejo, da so Jehovove priče kot skupina odklanjale orožje. In kot poudarja Conway, so si s takšnim pogumnim stališčem pisali smrtno obsodbo.

Jehovove priče si danes še naprej prizadevajo za mirom ne glede na njihovo raso ali narodnost. Zakaj? Iz Biblije so se namreč naučile, da morajo pravi Božji služabniki prekovati svoje meče v lemeže. Temu dejstvu lahko pritrdi mladi Argentinec Alejandro, ki se je leta 1987 preselil v Izrael.

Alejandro je med šolanjem na univerzi tri leta živel v kibucu in delal v različnih hotelih in restavracijah. Medtem je pričel brati Biblijo in iskati življenjski smoter. Nadvse je hrepenel po svetu, kjer bi ljudje lahko uživali mir in pravičnost. Alejandro je delal skupaj z Židi in Arabci in čeprav je bil sam Žid, je z vsemi ravnal enako.

Leta 1990 ga je prijatelj, ki je z Jehovovimi pričami preučeval Biblijo, povabil na enodnevni zbor v Haifi. Ko je videl 600 Židov in Arabcev kako se veselo družijo, je osupnil in pomislil, ,tako bi morali ljudje živeti‘. V šestih mesecih je postal Priča, zdaj pa večino svojega časa posveča oznanjevanju biblijskega sporočila o miru.

Kako bo Bog ustvaril mir

Ganljivi zgledi kot so tile so v današnjem svetu prej izjeme kakor pravilo. Čeprav sedanji sistem veliko govori o miru, pa podpihuje vojno. Ali bi rad živel v ulici, kjer prebivalci porabijo od sedem do šestnajst odstotkov zaslužka za puške in hišne varovalne naprave? Nedavno pa so narodi za vojsko porabili prav toliko. To pa nas ne preseneča, saj Izaijeva prerokba odkriva, da človeštvo kot celota ne bo nikoli prekovalo svojih mečev v lemeže, dokler Bog ne ,izvrši pravico mnogim ljudstvom‘. Kako bo to storil?

Nedvomno ima najvidnejšo vlogo pri urejanju zadev Jehovovo Božje kraljestvo. Prerok Daniel je napovedal, da bo ,Bog nebes ustanovil kraljestvo, ki vekomaj ne bo razdejano‘. In to kraljestvo bo ,vsa ta kraljestva [posvetne vlade] zdrobilo in uničilo, samo pa bo ostalo na veke‘ (Daniel 2:44). Te besede odkrivajo, da bo Božje kraljestvo čvrsto utrdilo oblast po vsej zemlji. Odstranilo bo narodnostne meje in tako bo tekmovanje le še stvar preteklosti. Še več, ker bodo njegovi podložniki »učenci GOSPODOVI«, bo njihov mir »obilen« (Izaija 54:13). Nič čudnega, da nam je Jezus naročil, naj prosimo Boga: »Pridi kraljestvo tvoje!« (Matevž 6:10)

Odstranjene religiozne ovire

Prav tako bo Bog odstranil religiozne ovire za mir. Religija je v zgodovini povzročila najdaljše oborožene spopade: križarske vojne ali »svete vojne«, ki jih je leta 1095 n.š. sprožil papež Urban II.a Duhovščina je v našem stoletju vidno zbirala javno podporo za vojne, celo za popolnoma posvetne.

Zgodovinar Paul Johnson je o vlogi tako imenovanih krščanskih cerkva med prvo svetovno vojno napisal: »Duhovniki niso bili zmožni dati krščansko vero pred narodnost, v glavnem pa to tudi niso bili pripravljeni storiti. Večina pa je izbrala lažjo pot in so krščanstvo kar izenačili z domoljubjem. Vojake vseh krščanskih veroizpovedi so spodbujali, da v imenu svojega Odrešenika ubijajo drug drugega.«

Verstva so prej netila vojne kakor pa vzgajala za mir. Biblija pravzaprav slika krivo religijo kot »vlačugo«, ki zadovoljuje svetovne voditelje (Razodetje 17:1, 2 Jubilejni prevod). Bog je razglasil, da je najbolj odgovorna za prelivanje krvi vseh, ki so bili zaklani na zemlji. (Razodetje 18:24) Zato bo Bog Jehova odstranil to oviro za mir enkrat za vselej (Razodetje 18:4, 5, 8).

Celo z izginitvijo ločevalnih dejavnikov kakor so politika in kriva religija, mir nikoli ne bi bil zanesljiv, če ne bi bil odstranjen največji vojni hujskač, Satan Hudič. To pa je zadnja naloga, ki jo ima Božje kraljestvo na programu vspostavitve svetovnega miru. Biblijska knjiga Razodetje pojasni, da bo Satan ,zgrabljen‘ in ,zvezan‘ ter ,vržen v brezno‘, da ,ne bo zapeljeval več narodov‘. Zatem pa bo popolnoma uničen (Razodetje 20:2, 3, 10).

Biblijska obljuba o koncu vojne ni le prazen sen. Bog Jehova je že naredil priprave za mir. V nebesih je že vzpostavljeno njegovo kraljestvo in je za zagotovitev svetovnega miru pripravljeno izvršiti še več. Medtem pa se milijone Jehovovih prič, ki podpirajo to nebeško vlado, uči živeti v miru.

Torej imamo trdne dokaze za vero, da vojne niso neubežljive. Pričakujemo lahko bližnji dan, ko bo Jehova za vedno ustavil vojne. (Psalm 46:9). On bo poskrbel, da bo kmalu svet brez vojn.

[Podčrtne opombe]

[Slika na strani 7]

Tudi vi lahko živite v novem svetu brez vojne