Oznanjevanje dobre novice po živopisnem Haitiju

HAITI in Dominikanska republika si delita tropski otok Hispaniola, ki se ponaša z najvišjimi gorami na Karibih. Mnogo njegovih gorskih vrhov se dviga nad 2400 metrov. V »hladnih« mesecih lahko v višjih predelih iz zmrzali in tanjših ledenih plošč nastanejo manjša jezerca.

Gore in doline na jugu Haitija so pokrite z bujnimi tropskimi gozdovi. Drugod so zaradi krčenja gozdov večinoma gole in puste, njihova pobočja pa so pogosto robata. Bodisi da se odločite potovati proti severu ali proti jugu, vas bo Haiti presenetil s svojo slikovitostjo. Na nekaterih ozkih, vijugastih gorskih poteh vam bo zastal dih ob nenehno spreminjajočem se razgledu na deželo in morje. Povsod boste lahko videli vsakovrstno cvetje in žive barve.

V tej slikoviti deželi prebiva 8,3 milijona ljudi, ki so večinoma afriškega porekla in živijo na podeželju. Čeprav večina živi v revščini, so prijazni in gostoljubni. Jehovove priče se že kakih 60 let z njimi radi pogovarjajo o dobri novici o Božjem kraljestvu, in ljudje jih prisrčno sprejemajo. (Matej 24:14)

Oznanjevanje na podeželju

Nič neobičajnega ni, da oznanjevalci pri prvem obisku kakega kraja na podeželju doživijo kaj podobnega, kot je doživela neka misijonarka. Napisala je:

»Nekega dne marca 2003 smo se odpravili na oznanjevanje v Casale, majhen kraj, ki je približno pol ure vožnje stran od našega sedanjega misijonarskega doma v Cabaretu, ta pa je kakih 30 kilometrov stran od prestolnice Port-au-Prince. Ko smo ob 7 uri zjutraj krenili na pot, je med nami vladalo vneto pričakovanje, saj se je v Casalu nazadnje oznanjevalo leta 1999. Dvaindvajset (kar je skoraj cela občina) se nas je nagnetlo v dva kombija s pogonom na vsa štiri kolesa. Ko smo se vozili po strmih, prašnih poteh, smo se zaradi navdušenja, ki nas je prevevalo, pogovarjali in smejali. Nazadnje smo se spustili v dolino z mnogimi velikimi drevesi. Po tej dolini se vije reka, na njenih bregovih pa leži Casale.

Zametki tega mirnega kraja segajo v začetek 19. stoletja, ko se je v tej rodovitni dolini naselilo nekaj poljskih vojakov, ki so se poročili z haitijkami. Na Haiti so prišli zato, da bi nekdanjim sužnjem pomagali doseči neodvisnost. Tako je nastala čudovita mešanica ljudi. Kako lepo je videti podeželane bele, svetlorjave in rjave polti, z zelenimi in temnorjavimi očmi ter drugimi raznolikimi značilnostmi!

Prvega stanovalca, na čigar vrata sva potrkala, najino sporočilo ni zanimalo. Ko sva se odpravila od njega, je po poti proti nama že stopal neki moški. Hotel je vedeti, ali je po našem verovanju med Jezusom in Bogom kakšna razlika. Na najino prošnjo je odšel po svojo Biblijo in se po svetopisemski razpravi prepričal, da je Jezus Božji Sin, Jehova pa ‚edini pravi Bog‘. (Janez 17:3) Mnogi so naju povabili, naj se usedeva in se z njimi pogovarjava. Nekateri so vprašali: ‚Kdaj bosta zopet prišla in z nami preučevala Biblijo?‘

Opoldan smo poiskali prijeten senčnat kraj, kjer smo si potešili lakoto. Naši sestri sta pripravili velik lonec rib. Bile so zelo okusne! Med tem odmorom, ko smo jedli in se pogovarjali, smo tudi pričevali človeku, ki ga je pot vodila mimo nas. Nato smo prečkali reko in prišli v drugi del Casala. Uživali smo v pogovorih s prijaznimi ljudmi, ki so posedali pod drevesi blizu svojih skromnih domov. Prav prijetno je bilo slišati glasove otrok, ki so se igrali, ter opazovati ženske, ki so v reki prale oblačila, in starejše ženske, ki so mlele kavna zrna!

Čas nam je hitro minil in že je bila ura štiri, ko smo se odpravili nazaj proti kombijema, s katerima smo se zatem vrnili v Cabaret. Z možem sva zares uživala na tem prvem obisku Casala in teh gostoljubnih in prijaznih ljudi.«

Odkar so leta 1945 na Haiti prispeli prvi misijonarji Prič, število kraljestvenih oznanjevalcev v tej deželi nenehno raste. Sedaj jih v oznanjevanju sodeluje kakih 14.000 in vodijo več kot 22.000 biblijskih poukov. Oznanjevalci so se tudi dotaknili src več kot 59.372 ljudi, ki so marca 2005 prišli na spominsko slovesnost. Jehovove priče pa še naprej vztrajno javno oznanjujejo dobro novico o Božjem kraljestvu. Poglejmo, kako so s svojim delom še vplivali na druge.

Slike z biblijskimi motivi

Večina Haitijcev ima rada žive barve. To kažejo s svojo obleko, barvo hiše, pisanim cvetjem na vrtovih in s svojimi umetniškimi deli. Na ulicah povsod po prestolnici Port-au-Prince razstavljajo oljne slike, narisane v barvitem krajevnem slogu, znanem kot L’Art Haitien (haitijska umetnost). Kupujejo jih ljudje z mnogih delov sveta.

Živobarvne pa niso samo oljne slike. Na ulicah mesta Port-au-Prince mrgoli tako imenovanih tap-tapov, potniških vozil, ki so lično pobarvana z mnogimi domišljijskimi vzorci. V njih je pogosto mogoče opaziti prizore iz Biblije.

Med hojo po ulicah vam lahko pogled nenadoma obstane na znanih prizorih, denimo na upodobitvi Adama in Eve. Da, prav ste videli! Tam sta, na zadnjem oknu tap-tapa, ki je pravkar peljal mimo vas. Na teh vozilih lahko velikokrat vidite tudi svetopisemske stavke ali slogane, ki vsebujejo ime Jehova, opazite pa jih lahko tudi v nazivih trgovskih podjetij.

Oznanjevanje dobre novice v šoli

Mladi Priče na Haitiju imajo odlične priložnosti, da pomagajo sošolcem več izvedeti o Bibliji. Primer tega je naslednja zgodba 17-letne Priče:

»Nekega dne je prišel k meni sošolec in me vprašal, kaj pomeni beseda ‚nečistovanje‘. Ker sem mislila, da bi se z menoj rad zbližal, se zanj nisem hotela zmeniti. Toda ko je isto vprašal drugega sošolca, je vzbudil zanimanje celega razreda. Zato sem temo nekoliko raziskala in naslednji teden v predstavitvi pred razredom pojasnila, zakaj si Jehovove priče prizadevamo ostati moralno, duhovno in telesno čisti.

Sošolci so veliko spraševali in se strinjali z odgovori, ki sem jih utemeljila z Biblijo. Celo ravnatelj, ki je bil sprva nekoliko zadržan, je postavil veliko vprašanj in poskrbel, da sem govorila tudi pred drugimi razredi. Ko sem jim pokazala knjigo Učinkoviti odgovori na vprašanja mladiha, so jo mnogi želeli imeti. Naslednji dan sem med sošolce razdelila 45 knjig. Mnogi so jo kmalu prebrali in nekateri sedaj preučujejo Biblijo s Pričami, ki živijo blizu njih. Neki sošolec iz moje soseščine sedaj obiskuje vse shode.«

Dobra novica v kreolščini

Tako kot je raznoliko in zanimivo prebivalstvo in živopisna dežela, takšna je tudi haitijska kreolščina, ki združuje francoske besede s slovnico zahodnoafriških jezikov. Za Haitijce je to materni jezik, jezik njihovega srca. Jehovove priče jim oznanjujejo predvsem v tem jeziku, sedaj pa si prizadevajo, da bi v haitijski kreolščini natisnili tudi več biblijske literature.

Leta 1987 so v ta jezik prevedli brošuro Večno življenje na zemlji!, zatem knjigo Spoznanje, ki vodi v večno življenje, nato pa še brošuro Kaj Bog zahteva od nas. Te publikacije zelo koristijo novim preučevalcem Biblije, ki si želijo pridobiti temeljno razumevanje Božje Besede. Od 1. septembra 2002 izhaja v haitijski kreolščini tudi Stražni stolp. Čeprav je literatura v francoščini še vedno razširjena, pa so mnogim ljubše publikacije v maternem jeziku.

Tudi zaporniki slišijo dobro novico

Nedavno so Jehovove priče pričeli z dobro novico obiskovati moške in ženske v državnih zaporih. Priče, ki to delajo, z veseljem prinašajo tolažilno sporočilo ljudem v tem tako žalostnem stanju. Neki oznanjevalec pravi:

»Ob prvem obisku zapora so k nam v veliko sobo privedli 50 zapornikov. Spraševali smo se, kako se bodo odzvali. Ko smo jim pojasnili, da jim želimo pomagati, da bi bolje razumeli Biblijo, so nas vsi dobro sprejeli. Pokazali smo jim kreolski brošuri Apply Yourself to Reading and Writing (Prizadevajte si brati in pisati) in Večno življenje na zemlji!. S šestindvajsetimi od njih smo pričeli preučevati Biblijo. Deset navzočih ni znalo brati, toda ko smo jim pokazali, kako si lahko pri razumevanju besedila v brošuri pomagajo s slikami, so se pričeli zanimati.«

Na naslednjem obisku je eden od zapornikov dejal: »Brošuro sem dvakrat prebral. O tem, kar piše v njej, stalno razmišljam in komaj sem čakal, da zopet pridete.« Neki moški, ki so ga prijeli zaradi oboroženega ropa, je rekel, da se želi spremeniti, zaprosil pa je tudi, naj k njegovi ženi pošljemo koga, da bi z njo preučeval Biblijo. Isto je zaprosil tudi oče dveh otrok, saj je želel, da bi njegova žena spoznala razliko med pravo in krivo vero. Protestantski duhovnik, ki je v zaporu, ker je člane cerkve ogoljufal za veliko vsoto denarja, je rekel, da je sedaj našel resnico in da bo po odsluženi kazni članom cerkve pomagal, da bodo postali Jehovove priče.

Neki zapornik, ki ni imel svojega izvoda brošure Zahteva v kreolščini, je prepisal celotno vsebino brošure, ki mu jo je posodil drug zapornik, in se jo naučil na pamet. Neka zapornica pa je o naučenem pričela govoriti devetim ženskam, s katerimi je bila v celici, in z njimi tudi začela preučevati. Po tem, ko je neki zapornik preučil vso brošuro, je nadaljeval s preučevanjem knjige Spoznanje in pričel oznanjevati drugim. Kmalu je vodil pouk s štirimi sozaporniki.

Merconyb je preučeval Biblijo že v preteklosti in ima sorodnike, ki so Jehovove priče. V zaporu je druge spodbujal, naj berejo biblijsko literaturo, ki so mu jo sorodniki prinašali. Takole pravi: »Ko drugim zapornikom ponudim literaturo, mi rečejo, da sem Jehovova priča. Povem jim, da nisem, saj vem, kaj pomeni biti Priča. Sedaj se želim temu resno posvetiti, rad bi preučeval in se krstil. Če bi takrat, ko sem bil mlajši, šel po poti svojih starejših bratov, sedaj ne bi bil tu, v zaporu.«

Eden od zapornikov, ki je od Merconyja dobival literaturo, je Pričevalcu, ki ga je obiskal, rekel: »Preden ste prišli prejšnji ponedeljek, sem bil potrt in sem si hotel vzeti življenje. Toda ko sem prebral vaše revije, sem molil k Bogu, da bi mi odpustil vse slabo, kar sem storil, in bi k meni poslal koga, da bi mi pokazal pravo pot. Kako zelo sem bil vesel, ko ste se naslednjega dne prikazali in ponudili, da z nami zaporniki preučujete Biblijo! Rad bi, da mi pokažete, kako naj služim Jehovu.«

Mnogi dobro novico izvedo iz Prebudite se!

V Prebudite se!, 8. november 2000, so izšli članki o poklicu medicinske sestre. Neka ženska si je priskrbela 2000 izvodov te revije in jih razdelila na seminarju medicinskih sester v mestu Port-au-Prince. Revijo Prebudite se!, 8. julij 2002, ki vsebuje članke o policistih in njihovem delu, pa so Priče razdeljevali med policisti po vsem mestu Port-au-Prince. Policistom je bila všeč in še danes nekateri na ulici ustavijo Priče in jih zaprosijo za več izvodov te revije.

Pred kratkim je uslužbenka pri Svetovni zdravstveni organizaciji pripravila program, da bi ljudi seznanila o aidsu. Jehovove priče so jo povabili v podružnični urad in ji pokazali, kaj je bilo o tem objavljenega v Prebudite se!. Ko je videla članke z biblijskimi nasveti, kako najbolje preprečiti to bolezen in kako okuženim pomagati, da bi se spoprijeli s svojim stanjem, je to nanjo naredilo velik vtis. Dejala je, da Prebudite se! vsebuje najboljše informacije o tej temi.

Da, Jehovove priče oznanjujejo kraljestveno dobro novico po živopisnem Haitiju na veliko načinov, podobno kot to delajo v 234 deželah po svetu. Na njihovo sporočilo upanja se odzivajo mnogi, in to jim pomaga, da lahko svoj pogled usmerijo preko sedanjih življenjskih težav proti novemu svetu, kjer bodo vsi, ki častijo pravega Boga Jehova, povsem užili popolno življenje. (Razodetje 21:4)

[Podčrtni opombi]

[Navedba vira slike na strani 9]

V ozadju: ©Adalberto Rios Szalay/photodisc/age fotostock