Ali je resnica postala del vas?

»Premenite se po obnovitvi uma svojega, da izkušate, kaj je volja Božja dobra in prijetna in popolna.« (RIMLJANOM 12:2)

1., 2. Zakaj danes ni enostavno biti pravi kristjan?

V TEH zadnjih dneh, ko so »nevarni časi«, ni enostavno biti pravi kristjan. (2. Timoteju 3:1) Dejstvo je, da mora nekdo, ki želi posnemati Kristusov zgled, premagati svet. (1. Janezov 5:4) Spomnimo se, da je Jezus o krščanski poti rekel: »Pojdite noter skozi tesna vrata: ker prostorna so vrata in široka je pot, ki vodi v pogubljenje, in mnogo jih je, ki po njej hodijo; toda tesna so vrata in ozka je pot, ki vodi v življenje, in malo jih je, ki jo najdejo.« Poleg tega je dejal: »Če kdo hoče za menoj iti, naj zataji samega sebe in vzame nase križ svoj vsak dan in gre za menoj.« (Matevž 7:13, 14; Lukež 9:23)

² Potem ko nekdo najde ozko pot, ki vodi v življenje, se kot kristjan znajde pred naslednjim izzivom – da na tej poti ostane. Zakaj je to izziv? Ker smo s posvetitvijo in krstom postali tarče Satanovih zvijačnih naklepov. (Efežanom 6:11) On je pozoren na naše slabosti in si jih prizadeva izkoristiti, da bi nam spodkopal duhovnost. Saj je celo Jezusa skušal zlomiti – zakaj bi torej nas pustil pri miru? (Matevž 4:1–11)

Satanove zvijačne metode

3. Kako je Satan zasejal dvom v Evin um?

³ Ena od Satanovih zvijač je ta, da nam skuša v misli zasejati dvome. V naši duhovni bojni opremi išče šibke točke. To metodo je prvič uporabil pri Evi. Vprašal jo je: »Ali vama je res rekel Bog, da ne jejta od vsakega drevesa s tega vrta?« (1. Mojzesova 3:1) Z drugimi besedami je rekel: ‚Ali je resnično mogoče, da bi vama Bog naložil takšno prepoved? Ali bi vaju res prikrajšal za nekaj tako dobrega? Bog namreč ve, da se vama tisti dan, ko bosta jedla od njega, odpro oči in bosta kakor Bog ter bosta spoznala dobro in hudo!‘ Tako je zasejal seme dvoma in čakal, da vzklije. (1. Mojzesova 3:5)

4. Kakšni dvomi bi lahko vplivali na nekatere danes?

⁴ Kako Satan uporablja to metodo danes? Če zanemarjamo branje Biblije, osebno preučevanje, molitev ter krščansko strežbo in shode, lahko postanemo dovzetni za dvome drugih. Na primer: »Kako vemo, da je to resnica, kakršno je učil Jezus?« »Ali so sedaj res zadnji dnevi? Saj smo navsezadnje že v 21. stoletju.« »Ali smo na pragu harmagedona ali pa je ta še daleč?« Kako bi lahko takšne dvome, če bi se ti pojavili, odstranili?

5., 6. Kaj bi morali storiti, če se pojavijo dvomi?

⁵ Jakob je praktično svetoval, ko je napisal: »Če pa ima kdo izmed vas premalo modrosti, naj je prosi Boga, ki vsem daje obilo in nikomur ne oponaša; in dala se mu bo. Prosi pa naj v veri in nič ne dvomi; zakaj kdor dvomi, je podoben valu morskemu, ki ga veter žene in premetava. Naj vendar ne misli tisti človek, da kaj dobi od Gospoda, mož dvojnih misli, nestanoviten na vseh potih svojih!« (Jakob 1:5–8)

⁶ Kaj bi torej morali storiti? Morali bi v molitvi ‚[vztrajno, NW] prositi Boga‘ za vero in razumevanje ter si še bolj prizadevati osebno preučiti kakršno koli vprašanje ali dvom. Poleg tega lahko poprosimo za pomoč tiste, ki so močni v veri, in nikoli ne dvomimo, da nas Jehova ne bi podprl, kadar bomo to potrebovali. Jakob je še rekel: »Podložni torej bodite Bogu. Uprite se pa hudiču, in bežal bo od vas. Približajte se Bogu, in približa se vam.« Da, ko se bomo s preučevanjem in z molitvijo približali Bogu, se bodo naši dvomi razblinili. (Jakob 4:7, 8)

7., 8. Po katerih temeljnih merilih lahko ugotovimo, katero obliko čaščenja je učil Jezus in kdo ustreza temu merilu?

⁷ Vzemimo na primer vprašanje: Kako vemo, da je naša oblika čaščenja takšna, kot jo je učil Jezus? Po katerih merilih bi to lahko ugotovili? Biblija poudarja, da mora med pravimi kristjani vladati prava ljubezen. (Janez 13:34, 35) Posvečevati morajo Božje ime, Jehova. (Izaija 12:4, 5, NW; Matevž 6:9) In to ime morajo oznanjati. (2. Mojzesova 3:15, NW; Janez 17:26)

⁸ Pravo čaščenje se prepozna tudi po spoštovanju do Božje Besede, Biblije. To je edinstvena knjiga, ki odkriva osebnost in namene Boga. (Janez 17:17; 2. Timoteju 3:16, 17) Poleg tega pravi kristjani razglašajo, da je Božje kraljestvo edino človekovo upanje za večno življenje v raju na zemlji. (Marko 13:10; Razodetje 21:1–4) Ostajajo ločeni od pokvarjene politike tega sveta in njegovega skrunilnega načina življenja. (Janez 15:19; Jakob 1:27; 4:4) Kdo danes resnično ustreza temu merilu? Dejstva kažejo, da je odgovor samo eden: Jehovove priče.

Kaj storiti, če so dvomi trdovratni?

9., 10. Kako lahko odstranimo trdovratne dvome?

⁹ Kaj pa, če nas vseeno premagujejo dvomi? Kaj naj bi potem storili? Modri kralj Salomon odgovarja: »Sin moj, ako sprejmeš besede moje in pri sebi shraniš zapovedi moje, tako da nagneš uho svoje k modrosti in srce obrneš k razumnosti; če zakličeš previdnost in do umnosti zaženeš svoj glas, če je iščeš kakor srebra in jo zasleduješ kakor skrite zaklade: tedaj boš razumel strah GOSPODOV in dosežeš spoznanje Božje.« (Pregovori 2:1–5, poudarili mi.)

¹⁰ Ali ni to izredna misel? Če smo pripravljeni iskreno nagniti uho k Božji modrosti, bomo ‚dosegli spoznanje Božje‘. Da, spoznanje Suverenega gospoda vesolja nam je v dosegu roke, če smo pripravljeni sprejemati in hraniti njegove besede. To pomeni, da se moramo obračati k Jehovu v molitvi in z osebnim preučevanjem. Ob skritih zakladih Božje Besede se lahko razblinijo vsaki dvomi, mi pa laže doumemo luč resnice.

11. Kako so dvomi vplivali na Elizejevega strežnika?

¹¹ Očiten primer tega, kako je molitev pomagala Božjemu služabniku, ki se je bal in je bil v dvomih, je zapisan v Drugi knjigi kraljev 6:11–18. Elizejev strežnik ni dojemal duhovnih reči. Ni mogel dojeti, da Božjega preroka, ki so ga obkolili sirski vojaki, podpira nebeška vojska. Strežnik je v strahu zaklical: »Gorje, gospod moj, kaj bomo počeli?« Kako mu je Elizej odgovoril? »Ne boj se, zakaj več jih je z nami nego ž njimi!« Toda kako naj bi bil strežnik o tem prepričan? Saj nebeške vojske ni mogel videti.

12. a) Kako so se strežnikovi dvomi razblinili? b) Kako lahko odstranimo kakršne koli dvome, ki jih morda imamo?

¹² »Elizej moli in reče: GOSPOD, prosim, odpri mu oči, da bo videl. In GOSPOD je odprl mladeniču oči, in je videl, in glej: gora je bila polna konj in ognjenih voz okoli Elizeja.« Takrat je Jehova povzročil, da je strežnik lahko videl nebeško vojsko, ki je varovala Elizeja. Danes seveda ne bi smeli pričakovati, da bi nam Bog pomagal na takšen način. Spomnimo se, da prerokov strežnik ni imel celotne Biblije, zato si ni mogel krepiti vere s preučevanjem te knjige. Mi pa jo imamo. Če jo dobro izkoristimo, se nam vera lahko podobno okrepi. Tako lahko na primer premišljujemo o vrsti pripovedi, ki opisujejo Jehova na njegovem nebeškem dvoru. Te ne dopuščajo nobenega dvoma o tem, da ima Jehova nebeško organizacijo, ki podpira njegove služabnike pri današnjem svetovnem izobraževalnem delu. (Izaija 6:1–4; Ezekiel 1:4–28; Daniel 7:9, 10; Razodetje 4:1–11; 14:6, 7)

Pazite se Satanovih zvijač!

13. Kako Satan skuša doseči, da bi se oddaljili od resnice?

¹³ Kako še nam skuša Satan oslabiti duhovnost in doseči, da bi se oddaljili od resnice? Med drugim z nemoralo v vseh njenih različicah. V današnjem svetu, obsedenem s spolnostjo, je za hedonistično generacijo, ki se je odločena predajati užitkom ne glede na ceno, tako imenovano razmerje (milejši izraz za zakonsko nezvestobo) ali zveza za eno noč (občasno nečistovanje) postala nekaj vsakdanjega. K takšnemu življenjskemu slogu spodbujajo kino, televizija in videokasete. Pornografija prežema javna občila, še posebej internet. Radovedni lahko zaidejo v skušnjavo. (1. Tesaloničanom 4:3–5; Jakob 1:13–15)

14. Zakaj so nekateri kristjani postali žrtve Satanovih zvijač?

¹⁴ Nekateri kristjani so dovolili, da jih je radovednost premagala, in so si um in srce onesnažili z gledanjem prikritih ali celo odkritih pornografskih prizorov. Pustili so se ujeti v Satanovo vabljivo zanko. To je mnoge pripeljalo do duhovnega brodoloma. Takšnim ni uspelo ostati »dojenčki glede hudobije«. Niso ‚odrasli v zmožnosti razumevanja‘. (1. Korinčanom 14:20, NW) Vsako leto je tisoče ljudi, ki trpijo posledice, ker niso ostali zvesti načelom in merilom Božje Besede. Niso si nadeli in obdržali ‚vsega orožja Božjega‘. (Efežanom 6:10–13; Kološanom 3:5–10; 1. Timoteju 1:18, 19)

Cenimo, kar imamo

15. Zakaj je nekaterim morda težko ceniti duhovno dediščino?

¹⁵ »Spoznate resnico, in resnica vas osvobodi,« je rekel Jezus. (Janez 8:32) Večina Prič je morala opustiti prejšnji življenjski slog in prejšnja verska udejstvovanja. Zato mogoče laže razumejo pomen svobode, ki jim jo prinaša resnica. Nasprotno pa je nekaterim mladim, katere vzgajajo starši, ki so v resnici, morda težko ceniti duhovno dediščino. Nikoli niso pripadali krivi veri, niti niso bili del tega sveta, v katerem se ljudje osredinjajo na iskanje užitkov, se zasvajajo z drogami in zapletajo v nemoralo. Zato ne vidijo, kako velikanska razlika je med našim duhovnim rajem in Satanovim pokvarjenim svetom. Nekateri se morda celo uklonijo skušnjavi in okusijo strup tega sveta, ker bi radi videli, kaj zamujajo! (1. Janezov 2:15–17; Razodetje 18:1–5)

16. a) Kaj bi se lahko vprašali? b) O čem se učimo in k čemu smo spodbujeni?

¹⁶ Ali si res moramo opeči prste, da bi vedeli, kaj je bolečina in trpljenje? Ali se ne bi mogli učiti iz slabih izkušenj drugih? Ali moramo iti v ‚blatno lužo‘ tega sveta, da bi videli, ali kaj zamujamo? (2. Petrov 2:20–22) Peter je kristjane v prvem stoletju, ki so nekoč bili del Satanovega sveta, spomnil: »Dosti namreč bodi pretekli čas življenja, ko ste delali voljo poganov, živeč v razuzdanosti, pohotnosti, pijanosti, požrešnosti, nezmernem popivanju in nespodobnem malikovanju.« Nikakor nam ni treba pasti v svetni »vrtinec razvrata« (SSP), zato da bi videli, kako ponižujoče je lahko življenje. (1. Petrov 4:3, 4) Namesto tega se v kraljestvenih dvoranah, ki so središča biblijskega izobraževanja, učimo o Jehovovih visokih moralnih merilih. Poleg tega smo spodbujeni, naj uporabimo svojo zmožnost razmišljanja in si dokažemo, da imamo resnico, s čimer bo resnica postala del nas. (Jozue 1:8; Rimljanom 12:1, 2; 2. Timoteju 3:14–17)

Naše ime ni samo nalepka

17. Kako smo lahko učinkoviti Jehovove priče?

¹⁷ Če bo resnica postala del nas, jo bomo želeli povedati tudi drugim ob vsaki primerni priložnosti. To ne pomeni, da jo bomo hoteli vsiliti ljudem, ki ne pokažejo nobenega zanimanja zanjo. (Matevž 7:6) To pomeni, da nas ne bo strah predstaviti se kot Jehovove priče. Če nekdo pokaže kanček zanimanja, tako da postavi iskreno vprašanje ali sprejme biblijsko publikacijo, se bomo z njim pripravljeni pogovarjati o našem upanju. Zato je seveda priporočljivo, da imamo vedno s seboj kakšno publikacijo, ne glede na to, kje smo: doma, v službi, šoli, trgovini ali na kraju sprostitve. (1. Petrov 3:15)

18. Kako nam lahko to, da se damo jasno prepoznati za kristjane, v življenju koristi?

¹⁸ Kadar se damo jasno prepoznati za kristjane, postaja naša obramba proti Satanovim zahrbtnim napadom vse bolj čvrsta. Ob morebitnih rojstnih dnevih, božični zabavi ali loteriji na delovnem mestu, bodo sodelavci pogosto rekli: »Pusti jo. Ona je Jehovova priča.« Iz istega razloga morda ljudje v naši prisotnosti ne bodo tako radi pripovedovali umazanih šal. Če torej drugim povemo svoje krščanske nazore, nam to v življenju koristi. Na to nas je opozoril tudi apostol Peter z besedami: »In kdo je, da bi vam kaj hudega storil, ako bodete vneti za dobro? Ali ko bi tudi trpeli za pravičnost, blagor vam.« (1. Petrov 3:13, 14)

19. Kako vemo, da živimo globoko v zadnjih dneh?

¹⁹ Če bo resnica postala del nas, nam bo to koristilo še drugače: prepričani bomo, da res živimo v zadnjih dneh te stvarnosti. Zavedali se bomo, da mnoge biblijske prerokbe dosegajo vrhunec v našem času.a Strahote preteklega stoletja obilno potrjujejo Pavlovo svarilo, da »v zadnjih dneh nastanejo nevarni časi«. (2. Timoteju 3:1–5; Marko 13:3–37) Nedavno je neki časopisni članek o 20. stoletju imel naslov »Spominjali se ga bomo kot stoletje barbarstva«. V članku pa je pisalo: »Leto 1999 je bilo najbolj morilsko leto v drugi polovici najbolj morilskega stoletja.«

20. Za kakšno ravnanje je sedaj čas?

²⁰ Sedaj ni čas za omahovanje. Povsem jasno je, da Jehova blagoslavlja največje biblijsko izobraževalno delo doslej, ki se po vsem svetu opravlja v pričevanje narodom. (Matevž 24:14) Naj resnica postane del vas in o njej pripovedujte drugim. Od tega, kar delate sedaj, je odvisna vaša večna prihodnost. Jehova ne bo blagoslovil lagodnega ravnanja. (Lukež 9:62) Sedaj je čas, da postanete »stanovitni, nepremični, obilni vsekdar v delu Gospodovem, vedoč, da vaš trud ni prazen v Gospodu«. (1. Korinčanom 15:58)

[Podčrtna opomba]

Ali se spomnite?

• Kako lahko preženemo dvome?

• Kaj se lahko naučimo iz tega, kar se je zgodilo Elizejevemu strežniku?

• Pred katerimi skušnjavami v zvezi z moralo se moramo nenehno varovati?

• Zakaj naj bi se jasno dali prepoznati za Jehovove priče?

[Slike na strani 10]

Redno preučevanje Biblije in molitev nam lahko pomagata pregnati dvome

[Slika na strani 11]

Elizejevemu strežniku je dvome razblinilo videnje

[Slika na strani 12]

O Jehovovih visokih moralnih merilih se učimo v kraljestvenih dvoranah, kakršna je ta v Beninu