Zakaj služite Bogu?
Nekoč je bogaboječ kralj sinu svetoval: »Spoznaj Boga, ki je Bog očeta tvojega, in mu služi z nerazdeljenim srcem in z radovoljnim duhom!« (1. letopisov 28:9) Jehova očitno želi, da bi mu njegovi služabniki služili s srcem, polnim hvaležnosti in cenjenja.
JEHOVOVE priče brez omahovanja priznamo, da nam je takrat, ko so nam bile prvič pojasnjene biblijske obljube, srce preplavljala hvaležnost. Vsak dan smo se naučili kaj novega o Božjih namenih. Več ko smo izvedeli o Jehovu, močneje smo si želeli služiti mu »z nerazdeljenim srcem in z radovoljnim duhom«.
Mnogi, ki postanejo Jehovove priče, nato vse življenje služijo Jehovu z velikim veseljem. Nekateri kristjani pa začnejo dobro, toda sčasoma izgubijo izpred oči prepričljive razloge, ki nas motivirajo za služenje Bogu. Ali se je to zgodilo tudi vam? Če se je, ne obupajte. Izgubljeno veselje se dá obnoviti. Kako?
Premišljujte o svojih blagoslovih
Kot prvo, poglobljeno premišljujte o blagoslovih, ki jih vsakodnevno prejemate od Boga. Razmišljajte o Jehovovih dobrih darovih: njegovih raznolikih stvarjenjskih delih, dostopnih vsem, ne glede na njihov družbeni ali ekonomski položaj, o hrani in pijači, ki ju dobimo iz narave, o meri zdravja, ki ga imate, svojem spoznanju biblijske resnice in predvsem o še enem daru – njegovem Sinu. Njegova smrt vam je omogočila, da lahko služite Bogu s čisto vestjo. (Janez 3:16; Jakob 1:17) Več ko boste meditirali o Božji dobroti, bolj bo raslo vaše cenjenje do njega. Takrat vas bo srce navedlo, da mu boste služili iz hvaležnosti za vse, kar je naredil in še dela za vas. Nedvomno boste zopet čutili kakor psalmist, ki je pisal: »Mnoga so čuda tvoja, o GOSPOD, Bog moj, ki si jih storil, in mnoge misli tvoje za nas; nihče ni tebi enak; [. . .] preveliko jih je, da bi jih naštel.« (Psalm 40:5)
Te besede je napisal David, mož, čigar življenje še zdaleč ni bilo brez težav. Kot mladenič je bil dolgo na begu, ker so ga iskali hudobni kralj Savel in njegovi telesni stražarji, da bi ga ubili. (1. Samuelova 23:7, 8, 19–23) David se je moral bojevati tudi s svojimi osebnimi slabostmi, kar je priznal v 40. psalmu: »Obsula so me zla, ki jim ni števila, zgrabile so me krivice moje tako, da ne morem pregledati; več jih je nego glave moje las.« (Psalm 40:12) Da, David je imel težave, vendar ga te niso popolnoma prežele. Osredinil se je na to, kako vse ga Jehova blagoslavlja kljub njegovim težavam, in ugotovil je, da blagoslovi daleč prekašajo njegova gorja.
Kadar čutite, da so se nad vas zgrnile osebne težave ali vas prežemajo manjvrednostni občutki, je dobro, da se ustavite in premislite o svojih blagoslovih, kakor je to storil David. Nedvomno vas je cenjenje teh blagoslovov navedlo, da ste se posvetili Jehovu; te misli vam lahko tudi pomagajo oživiti izgubljeno veselje in služiti Bogu iz srca, polnega cenjenja.
Pomagajo lahko občinski shodi
Poleg tega, da zasebno meditiramo o Jehovovi dobroti, se je potrebno tudi družiti s sokristjani. Spodbudno je redno se sestajati z moškimi, ženskami in mladimi, ki imajo radi Boga in so mu odločeni služiti. Njihov zgled nas lahko podžiga k temu, da v Jehovovi službi delamo iz vse duše. In naša navzočnost v kraljestveni dvorani lahko spodbudi tudi njih.
Res je, kadar po celodnevnem napornem delu pridemo domov ali pa smo malodušni zaradi kake težave ali slabosti, nam morda ni lahko, ko pomislimo, da naj bi šli še na shod v kraljestveno dvorano. V takih trenutkih bomo morda morali biti strogi do samega sebe, tako rekoč ‚treti svoje telo‘, da bomo ubogali zapoved, naj se zbiramo s sokristjani. (1. Korinčanom 9:26, 27; Hebrejcem 10:23–25)
Ali naj, če nam je to treba narediti, sklenemo, da Jehova nimamo resnično radi? Sploh ne. V preteklosti so se morali zreli kristjani, katerih ljubezen do Boga je bila neizpodbitna, goreče truditi delati Božjo voljo. (Lukež 13:24) Eden izmed njih je bil apostol Pavel. Svoje občutke je takole odkrito opisal: »Vem, da ne prebiva v meni, to je, v mojem mesu, dobro. Hoteti dobro, to je pač pri meni, ali izvrševati dobro, tega ni. Dobrega namreč, kar hočem, ne delam, ampak hudo, česar nočem, prav to delam.« (Rimljanom 7:18, 19) In Korinčanom je povedal: »Kajti če oznanjam evangelij, nimam nič hvale, ker to mi je neizogibna dolžnost [. . .] Če namreč delam to iz dobre volje, imam plačilo, če pa po sili, mi je [vseeno, NW] poverjeno oskrbništvo.« (1. Korinčanom 9:16, 17)
Kakor mnoge med nami so tudi Pavla v želji, da bi delal, kar je prav, ovirale grešne težnje. Vendar se je proti tem težnjam močno bojeval in večinoma je bil uspešen. Pavel seveda tega ni dosegel z lastno močjo. Napisal je: »Vse morem v njem, ki me krepča.« (Filipljanom 4:13) Jehova, ki je Pavlu vlil moči, jo bo dal tudi vam, da boste delali, kar je prav, če ga boste prosili za pomoč. (Filipljanom 4:6, 7) Zato »se vrlo borite za vero« in Jehova vas bo blagoslovil. (Juda 3)
Bojevati pa se vam ni treba samim. V občinah Jehovovih prič so vam rade volje pripravljeni pomagati zreli krščanski starešine, ki tudi sami vztrajajo v ‚boju za vero‘. Če se boste obrnili po pomoč h kateremu od njih, si vas bo prizadeval ‚tolažiti‘. (1. Tesaloničanom 5:14, SSP) Njegov cilj bo ravnati »kakor zavetje pred vetrom in pribežališče pred povodnijo«. (Izaija 32:2)
»Bog je ljubezen« in želi, da bi mu služabniki služili iz ljubezni. (1. Janezov 4:8) Če je treba, da bi se vaša ljubezen do Boga zopet razvnela, ustrezno ukrepajte, kakor je opisano v članku. Zelo boste veseli, da ste to naredili.