Služite Jehovi z veseljem
»Služite Jehovi z veseljem, pridite pred obličje njegovo z radostnim petjem!« (Psalm 100:2)
1., 2. Kakšni nasprotni gledišči na življenje sta navedeni tukaj?
»ZAPRAVILA sem si življenje in sedaj je prepozno, da kaj spremenim. ... Kadar se sama sprehajam, razmišljam o svojem življenju in nikakor nisem zadovoljna s tem, kar sem si izbrala.« Tako je rekla starejša ženska, ki je sicer slavna igralka in je imela vse razloge za srečo. Vendar je očitno, da takšne besede niso prišle iz radostnega srca.
2 Za primerjavo pa vzemimo moškega, ki se je več kot sedemintrideset let boril proti paralizi. Površno gledano, ima on malo razlogov za veselje. Vendar govori o sreči in je rekel, da je našel nekaj, kar ‚življenje obogati in naredi smiselno‘.
3. a) Kakšne osebne izkušnje nas lahko navedejo, da se vprašamo, ali je lahko kdo še resnično vesel? b) Kako lahko razložiš, kaj je veselje?
3 Večina od nas ni dolgo ali težko trpela zaradi kakšne bolezni. Niti smo postali znani kot mojstri zabave. Verjetno smo navadni ljudje, ki pač morajo prenašati vsakdanje skrbi in življenjske težave. Naše izkušnje dokazujejo, da je ‚človek, rojen iz žene, kratkega življenja in poln nadlog‘ in nedvomno se strinjamo, da ‚vse stvarstvo zdihuje in se nahaja v bolečinah‘. (Job 14:1; Rimljanom 8:22) Zato se morda upravičeno sprašujemo, ali je kdo na zemlji, ki je lahko tako vesel — da ‚občuti veliko veselje ali srečo zaradi nečesa dobrega ali zadovoljujočega‘? Kaj misliš ti? Jer radost res dosegljiva?
Si lahko radosten?
4. Kdo je med milijoni tistih, ki so zares veseli?
4 Milijoni vedo, kaj je radost. Pravični nebeški angeli so radostno ‚poslušni Božji besedi‘. (Psalm 103:20) Bogu Jehovi stalno služijo resnično veseli. Pri ustvarjanju Zemlje so ‚te jutranje zvezde radostno vzklikale‘! (Job 38:4—7) Gotovo je bil zvesti angel, ki je smel najaviti Jezusovo rojstvo vesel naloge, ker je oznanil »veliko veselje« ali dobro vest. (Lukež 2:8—14)
5. Kakšne so glede radosti izkušnje Božjega edinorojenega Sina?
5 In kaj je z »edinorojenim Božjim Sinom«? (Janez 3:18) Preden je postal Jezus Kristus človek, je bil v nebesih Jehovin ‚delovodja‘. Se je veselil svoje službe? Da, zares se je, ker beremo: »Tedaj sem bila pri njem kot delovodja in tista, ki jo je on (Jehova) iz dneva v dan ljubil, se veselila pred njim dan na dan.« (Pregovori 8:22—31, NS) Ko je bil Jezus na Zemlji kot človek, je radostno delal po Božji volji. (Psalm 40:6—8; Hebrejcem 10:5—10) Razen tega je »za namenjeno mu veselje pretrpel mučilni kol, ni se menil za sramoto, in sedel na desnico Božjega prestola«. (Hebrejcem 12:2, NS) Sedaj kot ‚srečen in edini Vladar‘, ki bo kmalu izvršil Božjo obsodbo na Zemlji, služi Jehovi z zares radostnim srcem. (1. Timoteju 6:13—16; 2. Tesaloničanom 1:6—10)
6. Kje lahko danes najdeš radost?
6 Ali si ti lahko danes vesel? Bolan moški, ki smo ga prej omenili, je razložil, na kakšen način si lahko srečen. »Ugotovil sem, da je v resnici največja sreča služiti Bogu. To življenje obogati in naredi smiselno. Čeprav sem paraliziran, me to ni odvrnilo od prednosti in blagoslovov, ki so rezultat služenja Stvarniku.« Resnično veselje najdemo med tistimi, ki so se iskreno predali Bogu Jehovi. In lahko so veseli! Oznanjujejo »dobro vest« »srečnega Boga« — ohrabrujočo vest o neskončnem blagoslovljenem življenju pod vladavino »nebeškega kraljestva«. (Matevž 24:14; 1. Timoteju 1:11; Matevž 5:3) Torej z razlogom ‚veselo služijo Jehovi‘ in ‚prihajajo pred obličje njegovo z radostnim petjem‘. (Psalm 100:2)
7., 8. a) Zakaj ljudje, ki so predani Jehovi, niso vedno brez skrbi, čeprav so radostni? b) Zakaj življenjske težave ne zlomijo Jehovinega ljudstva?
7 To ne pomeni, da bo človek, ki je predan Bogu, vedno brezskrben in vesel. V nepopolni človeški družbi Jehovin narod včasih doživi tudi žalost. (Rimljanom 5:12) Ko je na primer Ezav, vzel za ženi Hetejki, je to njegovima bogaboječima staršema Izaku in Rebeki »žalilo srce«. (1. Mojzesova 26:34, 35) Razen tega satan, hudič, poskuša z neposrednim preganjanjem in posrednimi ‚zvitimi deli‘ razdejati dragocen odnos kristjana z Jehovo. (Efežanom 6:11) Zato tisti, ki ljubijo Boga, lahko pričakujejo v življenju določene težave. Vendar te težave Jehovinega naroda ne zlomijo, ker črpa ‚tolažbo iz Pisem‘. Njegovo ljudstvo z zaupanjem prosi za Božjega duha in pomoč, da bi razvijali plod duha — radost. (Rimljanom 15:4; Lukež 11:13; Galatom 5:22, 23) Kljub težavam imajo kristjani ‚veselje svetega duha‘. (1. Tesaloničanom 1:6) To veselje še posebej povečajo Jehovini blagoslovi.
8 Jehovin blagoslov resnično bogati. (Pregovori 10:22) Si ti, če si kristjan, kdaj ‚preštel‘ svoje blagoslove? To bi moral storiti in se »veseliti v Jehovi«. (Psalm 32:11) Če se spomniš le nekaj blagoslovov, boš videl, da je to že dovolj velik razlog, da služiš Jehovi z radostnim srcem.
Radostne prednosti brez primerjave
9. Kaj pomeni poznati Jehovo? Kakšno zvezo ima to z veseljem?
9 Poznati Jehovo in mu služiti, to sta blagoslova, ki se ju ne da z ničimer primerjati. Po preroku Jeremiji je Bog rekel: »Ampak s tem se naj hvali, kdor se hvali, da ume in spozna mene, da sem jaz Jehova, ki delam milost, sodbo in pravičnost na zemlji.« (Jeremija 9:24) Seveda ni dovolj, če Božje ime le poznamo. Poznati Jehovo pomeni poznati njegove lastnosti, ravnanje, stališča in namene. Pomeni tudi, da ga je treba poslušati, priznavati njegovo oblast in se mu podložiti. (1. Janezov 5:3) Resno preučevanje Biblije in razmišljanje o besedah in delih Božjega Sina, ki je v popolnem soglasju s svojim Očetom, omogoči, da smo z Bogom v tesnem odnosu. (Janez 1:18; 14:9—11) Zato so tisti, ki Jehovo poznajo, zares srečni. Dejansko, »človeku, ki Mu (Jehovi) ugaja, daje Bog modrost, spoznanje in veselje«. (Propovednik 2:26)
10. Za kakšno najpomembnejše in zadovoljujoče delo se lahko ‚uporabi‘ človeško življenje?
10 Neprecenljiva prednost »svete službe« Bogu, je nadaljnji blagoslov, ki ga uživajo Jehovine priče. Nihče ne bi mogel svojega življenja uporabiti za pomembnejše ali bolj zadovoljujoče delo. Gotovo se je Zaharija (oče Janeza Krstnika) dobro izrazil, ko je slavil Jehovo za to, da je dal svojemu narodu ‚prednost služenja brez strahu v zvestobi in pravičnosti vse njihove dni‘. (Lukež 1:67—79; primerjaj Rimljanom 12:1; Razodetje 7:9, 13—15.)
11. Kakšna razveseljujoča prednost je povezana s »sveto službo« Bogu?
11 Nositi Jehovino ime je prednost, ta pa je povezana z dolžnostjo »svete službe« Bogu. (Izaija 43:10—12) To bi moralo vsekakor povečati radost, ker je tudi Jeremija rekel: »Tvoja beseda mi je bila v radost in veselje srca, kajti po tvojem imenu se imenujem, Jehova, Bog nad vojskami.« (Jeremija 15:16, EI)
12. O čem moramo razmišljati, če smo malodušni, da nam bo dvignilo duha?
12 Če služiš Bogu in si včasih vseeno malodušen, premisli o nekaterih nasprotjih — to ti bo dvignilo duha. Če na primer, upoštevamo, da so hudobni angeli ‚shranjeni v večnih okovih in globoki temi‘ za Božjo sodbo, pa je veliko pravičnih angelov, ki so v Jehovini službi zelo srečni. (Juda 6) In kolikšna razlika je med Jezusovim odličnim položajem in položajem satana, hudiča, ki ga čaka večno uničenje! (Razodetje 20:10, 14) Zatem ti bodo tudi Jehovina sočutna skrb in blagoslovi pomagali ‚videti‘ ‚razliko med pravičnim in hudobnim, med njim, ki Bogu služi in tistim, ki mu ne služi‘. (Malahija 3:17, 18) Sedaj pa preglej še druge blagoslove, ki te upravičeno spodbujajo, da služiš Jehovi z radostnim srcem.
Resnična svoboda in duhovna svetlost
13., 14. Kakšno pravo svobodo in duhovno prosvetljenost uživajo Jehovini služabniki v religioznem pogledu?
13 Osvoboditev iz »Babilona velikega«, svetovnega kraljestva lažne religije, je gotovo nadaljnji blagoslov, ki dodaja k radosti. Pravi kristjani so srečni, ker ne bodo več ‚sodelovali v njenih grehih in prejeli za to del njenih stisk‘. (Razodetje 18:2, 4) Jehovini služabniki so razen tega tudi osvobojeni strahu in laži te popačene religije. »Spoznate resnico«, je rekel Jezus, »in resnica vas osvobodi.« (Janez 8:32) Ta prava svoboda nam bo še več pomenila, če bomo razmislili, kakšni sužnji so tisti, ki so v duhovni temi.
14 Častilci Jehove, na primer, se, nasprotno od mnogih pripadnikov lažnih religij, ne klanjajo kipom in jih ne molijo, ker le-ti ne govore, ne vidijo, ne slišijo, ne vohajo in ne čutijo, niti hodijo. (Psalm 115:4—8) Duhovno osvobojeni in prosvetljeni kristjani se tudi ne boje mrtvih, kot se jih boje mnogi prebivalci Zemlje. Lažni religiozni nauk o nesmrtnosti človeške duše povečuje strah, da se lahko umrli vračajo in vznemirjajo ter mučijo žive. Toda Božja duhovna svetloba je razpršila takšen strah, ker pravi kristjani vedo, da se ‚mrtvi ničesar ne zavedajo‘. (Propovednik 9:5, 10) Kaj ni veliko bolje pričakovati, da bodo naši dragi, ki so umrli, obujeni, ker se jih Bog spominja! (Janez 5:28, 29; Dejanja apostolov 24:15) Bogaboječe Jehovine priče so gotovo lahko srečne, ker jim je njihov nebeški Oče, ki mu enotno služijo, po svojem svetem duhu razodel, ‚globočine Božje‘. (1. Korinčanom 2:10) Da, Jehova je svoj narod nagradil z duhovno svetlobo in resnico, ki prinašata srečo. (Psalm 43:3)
Radost ob pomoči
15., 16. a) Kaj se je zgodilo, ker so prvi Jezusovi učenci odsevali »luč«? b) Kaj doživljajo danes kristjani, ko pridobivajo učence?
15 Odražati oziroma odsevati duhovno luč — je tudi blagoslov. Jezus je svojim učencem rekel: »Vi ste luč svetu. ... Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi, da vidijo vaša dobra dela in slave Očeta vašega, ki je v nebesih.« (Matevž 5:14—16) Kaj je povzročilo, ko so prvi učenci ‚svetili s svojo lučjo‘ — z govorom in z deli? To je koristilo drugim ljudem, samim Kristusovim učencem pa je prineslo radost. (Lukež 10:1, 17—20; Dejanja apostolov 8:4—8) Vsekakor so tisti, ki so pridobivali učence, radostno služili Jehovi. (Matevž 28:19, 20)
16 Tudi danes se kristjani veselijo, ko oznanjujejo vest o Kraljestvu. Posebej še tedaj, ko ljudje, ki jim pomagajo, spoznajo resnico. Apostol Pavel je doživel takšno radost, ker je rekel, da so bili Filipljani, ki jim je pomagal, njegovo »veselje in venec«. (Filipljanom 4:1) Glede tistih, ki jim je pomagal v Tesalonikih, je apostol pisal: »Kajti kdo je naše upanje, ali veselje, ali slave venec? Ali ne tudi vi pred Gospodom našim Jezusom Kristusom o prihodu njegovem? Vi ste zares slava naša in veselje.« (1. Tesaloničanom 2:19, 20) Da, Pavel se je enako kakor današnji kristjani, veselil vseh, ki jim je duhovno pomagal. Se tudi ti trudiš v Jehovini službi in doživljaš takšno radost?
17. Zakaj so Jehovine priče radostne pri pridobivanju učencev, čeprav ni na vseh področjih enako uspešno?
17 Kljub temu, da ni vedno na vseh področjih oznanjevanje uspešno, pa se Jehovine priče veselijo, ker vedo, da ugajajo svojemu Bogu in ga slavijo. Tako je tudi tedaj, ko nekateri ljudje niso ravno veseli, če vidijo Jehovine priče na svojih vratih. To pa Jehovinim služabnikom ne vzame pogum, ker se zavedajo, da je služba Bogu največja prednost, ki jo sploh kdo na Zemlji lahko ima.
Celo preganjanje prinaša radost
18. Zakaj so lahko kristjani veseli celo kadar jih preganjajo?
18 Kristjani služijo Jehovi z radostnim srcem celo tedaj, če jih zadenejo preganjanja. Jezus je rekel, da bodo srečni tisti, ki se jih preganja zaradi njegovega imena; apostol Peter pa je rekel: »Temveč veselite se, v kolikor ste deležni trpljenja Kristusovega, da bi se tudi v razodetju slave njegove radovali z velikim veseljem. Če vas psujejo (zasramujejo, EI) zaradi imena Kristusovega, blagor vam (bodite srečni, NS); zakaj Duh slave in Duh Božji počiva nad vami.« (1. Petrov 4:13, 14; Matevž 5:11, 12) Morda se ti ne zdi, da si blagoslovljen, kadar trpiš zato ker si kristjan? Toda če vzdržiš takšno trpljenje, je to dokaz, da imaš Božjega duha in priznanje — zato pa boš gotovo srečen.
19. Kaj je izjavila žrtev nacističnega preganjanja?
19 Ker imajo kristjani Božjega svetega duha in moč, ki jim jo daje Jehova, so lahko, čeprav preganjani, radostni tudi v najtežjih okoliščinah. (Filipljanom 4:13) Iz nacističnega koncentracijskega taborišča je med II. svetovno vojno svojim staršem pisal po krivici obsojen mlad Jehovin služabnik: »Polnoč je že mimo. Še si lahko premislim. Toda ali bi lahko bil srečen, če bi se odrekel Gospodu in odšel v svet? Zagotovo ne! Tako pa ta svet zapuščam srečen in miren.« Da, preganjani kristjani služijo Jehovi z radostnim srcem.
Drugi razlogi za radost
20. Kako vpliva na našo radost druženje z brati v veri?
20 Kljub preganjanjem so Jehovine priče resnično radostne v družbi svojih bratov v veri. Kolikšen blagoslov! Kako dobro je imeti v tem svetu, polnem nepoštenosti, laži in hudobnih del, poštene, resnicoljubne in iskrene tovariše, ki so oblekli »novo osebnost«! (Kološanom 3:8—11) Pravtako nudi globoko zadovoljstvo zavest, da lahko tvoje obnašanje razveseli Jehovino srce. (Pregovori 27:11)
21. Kako vse lahko z veseljem skrbimo za napredek čaščenja?
21 Blagoslov je tudi, če skrbimo za napredek pravega oboževanja, morda s sodelovanjem v gradnji ali vzdrževanju prostora za krščanske sestanke. (2. Mojzesova 36:1—7; 2. Kraljev 12:4—15) Takšna dela vsekakor ‚prinesejo‘ veselje. In kako lahko nekdo polno vrednoti blagoslove in radost rednega sestajanja z Jehovinim narodom in sodelovanje z njim v oznanjevanju, v nalogi, ki jim jo je dal Bog? (Psalm 122:1; 1. Korinčanom 3:5—9)
22. Kaj prinese zvesto in bogaboječe izvrševanje del?
22 Zvesto in bogaboječe izpolnjevanje nalog pravtako prinese bogate blagoslove — upanje na rešitev in srečno prihodnost v Božji obljubljeni novi ureditvi. (2. Petrov 3:11—13) Kolikšna je vendar razlika med Jehovinimi služabniki, ki imajo upanje, in ljudmi, ki ‚so brez upanja in brez Boga‘! (Efežanom 2:11, 12) Danes lahko Jehovin narod skupaj z Davidom reče Bogu: »Jaz pa upam v milost tvojo; radovalo se bo srce moje v zveličanju tvojem.« (Psalm 13:5) Če kristjani pomislijo na vse blagoslove, imajo gotovo vse razloge, da z radostnim srcem služijo Jehovi.
Še naprej ‚radostno služi Jehovi‘
23. Kaj bi morali storiti, da ne bi pritisk zavladal nad našim mišljenjem?
23 Čeprav so Jehovine priče danes zelo blagoslovljene, se ne morejo izogniti vedno večjemu pritisku tega starega sestava. Zato morajo biti pogumni, tako na delu kot v šoli in povsod drugod, ker lahko takšen pritisk vzame človeku pogum. Zato moramo preprečiti, da bi te neprijetne stvari zavladale nad našim mišljenjem in nas ovirale. Svoje misli moramo usmerjati na pozitivne in izgrajujoče stvari. Da, namesto da smo malodušni ali žalostni, bodimo »goreči za dobra dela« in odsevajmo blagoslove, ki jih kot Jehovini služabniki uživamo. (Titu 2:14) Tedaj bomo vedri, kot da je vedno praznik. V Pregovorih 15:15 je to takole povedano: »Za potrtega so vsi dnevi žalostni (EI), a če je srce veselo, ima pojedino vedno.«
24. a) Kako lahko ima tvoje življenje koristen cilj? b) Kakšno vprašanje se upravičeno pojavlja?
24 Znano je, da mnogi ljudje niso srečni. Toda če ljubiš in poslušaš Boga in goreče vztrajaš v njegovi službi, bo tvoje življenje koristno, imel boš nagrajujoč cilj. Razen tega boš z Jehovino pomočjo lahko uspešno vzdržal probleme in pritiske. Bodi torej pogumen in še naprej ceni blagoslove, ki jih dobivaš od Boga, ko služiš Jehovi z radostnim srcem. (Psalm 100:2) Toda kaj je potrebno, da bi še naprej radostno častil Jehovo?
Se spomniš naslednjih točk?
◻ Zakaj Jehovinega naroda ne zlomijo stiske?
◻ Kaj pomeni poznati Jehovo in kakšno zvezo ima to z veseljem?
◻ V kakšni zvezi je pridobivanje učencev s srečo?
◻ Kako lahko z veseljem skrbimo za pravo čaščenje?
[Poudarjeno besedilo na strani 9]
Tisti, ki imajo Jehovino duhovno luč, se ne bojé mrtvih. Nasprotno, pričakujejo, da bodo ljudje, ki se jih Bog spominja, obujeni iz mrtvih.